Uspešne priprave v južni Franciji
Slovenska športno-plezalna reprezentanca je opravila zaključni preskus forme pred novo sezono
TRI DEVETKE V ENEM TEDNU – Martina Čufar med plezanjem v enem izmed južnofrancoskih plezališč (Foto: Matej Mejovšek)
LJUBLJANA – Člani in članice slovenske članske A in B reprezentance Aljoša Grom, Matej Mejovšek, Vili Guček, Urh Čehovin, Franci Jensterle, Marko Lukič, Stanko Židan, Martina Čufar in Metka Lukančič so se pred začetkom nove tekmovalne sezone udeležili enotedenskih priprav v Meki evropskega športnega plezanja – v južni Franciji.
Plezali so ves čas na pogled, tj. na način, pri katerem ima plezalec le en poskus za vzpon in pred tem ne sme opazovati drugih plezalcev. To je tudi način, ki prevladuje na domačih in mednarodnih tekmovanjih. Ena izmed redkih izjem bo letošnje svetovno prvenstvo, ki bo od 5.-7. maja v Ženevi; tu bodo – toda samo v finalu – plezali tudi z rdečo piko, tj. s predhodnim poskušanjem v smeri, za katerega ima plezalec na voljo običajno okrog 20 minut.
Prve dni so plezali pri Marseillesu v plezališčih Sugiton in Rocherde du St. Michel. Za prvega so značilni veliki previsi, za drugega pa 40-metrske navpične plošče. V teh sta Martina Čufar in Metka Lukančič na pogled preplezali smer Le festin du Mouettes (Galebja gostija), ki je ocenjena s 7b+ po francoski lestvici oziroma IX- po »klasični« lestvici UIAA . To je bilo izenačenje največjih težav, ki so jih doslej preplezala naša dekleta – lani se je to namreč prvič posrečilo istima plezalkama v slovenskih plezališčih in v ZDA. Torej gre za nekakšno izenačenje slovenskega rekorda, čeprav rekorde v plezanju (in alpinizmu) uradno ne priznavajo, saj za ocenjevanje ne obstaja objektivno merilo.
Zaradi mrzlega vetra z morja so se umaknili nekoliko v notranjost, in sicer so obiskali znani plezališči Russan ter Seynes pri Nimesu, kjer pa jih je presenetila vročina, saj so stene večinoma na soncu, temperatura v senci pa se je dvignila preko 20 stopinj. Kljub temu pa je Martini Čufar uspelo še v dveh smereh z oceno 7b+ in sicer v Changez tout in še eni smeri, za katero jim ni uspelo izvedeti imena. Metka Lukančič si je lažje poškodovala gleženj, zato ni več plezala težjih smeri.
Tudi fantje so pokazali solidno pripravljenost. Vsi člani A ekipe (Grom, Guček, Mejovšek), pa tudi starejša člana ekipe B – Jensterle in Lukič – so na pogled preplezali smeri do 7c+ (XI/XI+ po lestvici UIAA), najmlajša Židan in Čehovin pa do 7c (IX – /XI) oziroma 7b+.
Že ta konec tedna čaka reprezentanco uvodni nastop letošnjega svetovnega pokala v Frankfurtu na Maini. Na pot gredo vsi omenjeni, razen Lukiča in Čehovina, saj je število plezalcev iz posamezne države omejeno na pet. Še posebej veliko si obeta ženski del ekipe, saj sta Čufarjeva in Lukančičeva na nedavnih kondicijskih meritvah na Fakulteti za šport ter na pripravah v Franciji dokazali, da sta sposobni vsaj ponoviti lanskoletne odlične rezultate, ko sta se na tekmah za svetovni pokal kar trikrat uvrstili med najboljših deset.
Priprave reprezentance v Franciji so podprli: Ferocom, Ljubljana, Droga, Portorož in Kolinska, Ljubljana.
BOJAN LESKOŠEK
NOVE PUBLIKACIJE
Novi alpinistični razgledi
Izšla je 49. številka Alpinističnih razgledov. V njej je nova podoba, ki so jo dobili s prejšnjo številko, že bolj dodelana in bralcu bolj prijazna. Članki in prispevki so namreč dosti pregledneje urejeni kot v prejšnji številki.
Uvodnik je napisal urednik Bine Mlač in v njem predstavil nekaj težav in problemov, s katerimi se srečuje pri urejanju Razgledov. Pozabil pa je omeniti, da je prenekateri naročnik »pozabil« plačati letno naročnino, kar zna ogroziti redno izhajanje revije. Prispevka za redno rubriko o pionirjih alpinizma tokrat izjemoma ni napisal Bine Mlač, ampak Sandi Blažina. V njem govori o pozabljenem dolomitskem pionirju Johannu Vinatzeiju. Simon Čopi je z intervjujem predstavil Marka Čara, ki je znan predvsem po ekstremnih spustih s snežno desko. Kar nekaj člankov govori o lanskih slovenskih alpinističnih odpravah v Himalajo.
Preveden članek ameriškega alpinista Grega Childa o zadnjih velikih problemih alpinizma je morda najboljši članek v tej številki. V njem Child svetuje, kako postati slaven. Mimogrede – Child ni kakšen neuspešen zagrenjen alpinist. Lani je recimo z Michaelom Kennedyjem v desetih dneh preplezal ekstremno prvenstveno smer v Mt. Hunterju na Aljaski.
Omenimo še dva članka. Objavljen je uvodnik k okrogli mizi o etiki v skalnem plezanju, ki ga je napisal Vili Guček, in pa prispevek Gregorja Kresala o ocenjevanju, lednih smeri. Tudi v tej številki lahko najdete nekaj skic. Smeri v krušljivih stenah Macesnovih Turnov verjetno ne bodo privabile dosti ponavljalcev, skica proste ponovitve Četrt stoletja v Šitah pa bo verjetno zanimiva za zelo dobre alpiniste. Na koncu najdemo še rezultate letošnje kategorizacije ter skupni vrstni red po treh tekmovanjih v lednem plezanju v Bohinju. Tako kot vsaka številka v zadnjih letih se tudi ta konča s kroniko nesreč. Tokrat je obdelano leto 1970.
(M. P.)
ALPINISTIČNE NOVICE
Izpiti za alpinistične inštruktorje
Podkomisija za vzgojo in izobraževanje pri Komisiji za alpinizem organizira izpite za alpinistične inštruktorje. Teoretični del izpitov bo v petek, 21. t.m. od 15. ure dalje v prostorih PZS, praktični del izpitov pa bo od 11. do 14. maja na Okrešlju. Prijavijo se lahko alpinisti z najmanj dvema letoma alpinističnega staža. Prijave z dokazilom o plačilu teoretičnega dela izpita (1500 tolarjev) pošljite do 14. na PZS, Dvoržakova 9, Ljubljana.
(M. P.)
Tečaj športnega plezanja
Tečaj športnega plezanja, ki ga prireja Posavski alpinistični klub, se bo začel 6. aprila ob 16. uri na plezalni steni v telovadnici OŠ Brestanica. Tečaj bo potekal na umetni steni in v plezališču Armeško, obiskali pa bodo tudi plezališči Kotečnik in Luknja. Vodja tečaja bo Arnold Koštomaj.
(M. P.)
Izpiti za alpiniste
Podkomisija za vzgojo in izobraževanje pri Komisiji za alpinizem je razpisala spomladanski izpitni rok za sprejem med alpiniste, ki bo 6. in 7. maja v Koči na Gozdu pod Vršičem. Alpinistični odseki in klubi naj pošljejo prijave do 17. t.m. Kandidati morajo biti stari najmanj 18 let, imeti morajo končan pripravniški staž in opravljenih najmanj 25 letnih in 5 zimskih vzponov. V istem roku bodo tudi popravni izpiti.
(M. P.)
Odprava na Anapurno je že v Katmanduju
Člani slovenske alpinistične odprave na Anapurno I (8091 m) so iz Slovenije odpotovali 27. marca. Sedaj so v Katmanduju, kjer urejajo vse potrebno za odhod pod goro in za vzpon nanjo. Naslov odprave, katere cilj je osvojitev zadnjega osemtisočaka za Slovenijo, je Slovenian Annapurna Expedition, c/o Wilderness Experience, Gyaneshor, GEO. 4056, Kathmandu, Nepal. Sporočila jim lahko pošljete tudi po faxu št. 00 – 997 – 1 – 222026, for Wildex. Vodstvo in člani odprave se zahvaljujejo sponzorjem Motvoz in platno, Dietetika Lj., Titan, trgovina Anapurna, Savske elektrarne, Elektro Mb., Elektro Primorska, Intereuropa, Dia studio Klemene, Gorenjski tisk, tiskarna Tone Tomšič, Lek, Tosama, Svila, Droga, Toper, Kolinska, Kontiki, KLM in Swissair, ki so finančno ali kako drugače podprli odpravo.
(M. P.)
Spust z Grintovca
Filip Bence (AO Tržič) je 25. marca smučal z Grintovca v dolino Kokre. Z vrha se je spustil v Dolce (svet med Grintovcem in Kočno), nato pa nadaljeval s smučanjem po grapi pod Bivakom v Kočni. Grapi je sledil do strmega skoka, nad njim pa je prečil desno v gozd, nato pa po spodnjem plazu prismučal do Suhadolnika. Presmučal je kar 1600 višinskih metrov, dve najtežji mesti pa je ocenil s smučarsko oceno S5.
Dan kasneje je Bence presmučal še Peto žrelo v Storžiču.
(M. P.)
Grape nad Vršičem
Sebastjan Jančič (AO Trbovlje) je 25. in 26. marca preplezal Butinarjevo ( 50 st. / 40 st.) in Pripravniško grapo (45 st.) v Mojstrovki ter Uroševo grapo (55 st.) v Nad Šitom glavi. V vseh je naletel na dobre razmere.
(M. P)
Beli žleb
Robi Rot je februarja preplezal zgornji del Grape vzhajajočega sonca v južni steni Jerebice. Smer, ki jo je prvi preplezal Bojan Počkar s soplezalcem, poteka po izraziti grapi, ki jo domačini imenujejo Beli žleb. Rot se je spodnjemu delu grape, v katerem je nekaj skalnih skokov, ognil po desni strani. Zgornji del je preplezal po grapi, težave v njej pa je ocenil 70 st. /45-50 st., 600 m.
(M. P.)
Čo Oju ’95
Sredi minulega meseca je v Himalajo odpotovala tudi odprava alpinističnega odseka PD IMPOL iz Slovenske Bistrice. Ob vodji Danilu Tiču so njeni udeleženci Marjan Frešer, Matjaž Pečovnik, Aco Pepelnik, Milan Romih, Simon Unuk, zdravnik Gorazd Bunc in Alfred Randall iz Združenih držav Amerike. Cilj je severna in zahodna stena Čo Oju (8201 m). Računajo, da se bodo kar aklimatizirali v Nepalu (naslov: Slovenian Cho Oyu 95 Expedition, EVEREST TREKKING, G.P.O. Box 1676, Kamaladi, Katmandu/Nepal) – torej se bodo lahko še srečali tudi z udeleženci odprave »Anapurna ’95« in se šele potem preselili v Tibet, v bazni tabor pod goro. Ob pristopu na vrh računajo tudi na smučanje in polet s padalom. V domovino naj bi se vrnili predvidoma 1. maja. Odpravo so omogočili generalni sponzorji MAP TRADE, občini Slovenska Bistrica in Šentjur, Comtron Maribor, Environ Maribor, ALPOS Šentur, Klasje Celje, Krka, SRC Ljubljana, PRO Banka, SKB Banka, Mariborska livarna, Kalderon, Soča medico, TMB d.o.o. Maribor, SIMEX, Granit, Henelit in Preskrba Poljčane.
FRANCI SAVENC