Alpinistične novice 14/1990

Tomo Česen odhaja proti Lotseju

Snežne razmere so videti ugodne — Taksa za vrh še ni prišla na ministrstvo
LJUBLJANA – Tomo Česen spo­roča, da je v petek, 30. marca vsa ekipa srečno prišla v Katmandu in tudi noben kos prtljage se na delhijskem letališču ni izgubil. Do nepalskega ministrstva pa še vedno ni pri­spel denar za takso, ki je bil prek banke poslan že pred tremi tedni. Zal je z Nepalom še vedno najbolj zanesljivo poslovati z gotovino in potoval­nimi čeki. Tako je moral takso za Lotse plačati še enkrat, in če. do vrni­tve v Katmandu nakazila še vedno ne bo, bo s takso za Anapurno isto.
Snežne razmere so videti ugodne, sneg je vse do Namče Bazarja, zato bodo šli najprej pod Lotse. Če bi bila Lotsejeva stena suha, bi bila zaradi padajočega kamenja namreč prene­varna, tako da so ob ugodnem vreme­nu možnosti za uspešen vzpon dobre. Česen, dr. Kokalj in Ravnikar odhaja­jo iz Katmanduja danes ali jutri.

T. Š.

Nepravilnosti v YU pokalu – Napačen vrstni red plezalk
Kdo in kako bo popravil napake in kaj storiti, da se nepravilnosti ne bi več dogajale? Delež slovenskih plezalcev največji

LJUBLJANA — Smo pred začetkom tekmovanj v (športnem) pleza­nju, pa še vedno ne vemo ne koliko jih bo in kdaj ter kje bodo (izjema je zagrebški Art Rock), ne kakšna bodo letošnja pravila za jugoslovanski pokal, oziroma kaj bo drugače kot lansko leto.
Pripomb na lanskoletni pokal, predvsem pa na posamezna tekmova­nja pa je bilo kar nekaj. S poglobljeno analizo le-teh, bi lahko prišli do ugo­tovitev, ki bi prav gotovo izboljšale naše tekmovalno plezanje. Če bomo le prelagali krivdo, kritizirali za voga­lom ali pa se distancirali od ugotovitev (pa čeprav le) posameznikov, ne bo­mo prišli daleč).
Komisija za alpinizem PZS, v okri­lje katere (vsaj za sedaj) spada tudi podkomisija za športno plezanje, je bila že pred časom obveščena o nepra­vilni podelitvi priznanj za dosežke v lanskem pokalu, a je razpravo o tem preložila. Predsednik JUSPEK je v te­lefonskem razgovoru priznal, da ne ve, kako bi ugotovitev komentirali, selektor naše reprezentance, ki naj bi po nekaterih izjavah bil dolžan skrbeti za tovrstno evidenco, pa je bil celo prvi, ki jo je ugotovil: devet od se­demnajstih uvrstitev plezalk je na­pačnih!
Začelo se je že ob podelitvi priznanj v Ajdovščini, ko so naračunali Metki Lukančič več točk kot Mariji Štremfelj. Dosežek so sicer potem »ize­načili«, s tem da je tretje mesto še naprej pripadlo Lukančičevi (zaradi boljših posameznih dosežkov, čeprav tega ni v propozicijah). Toda, kakor kaže, res niso imeli uradnih rezulta­tov, zato so se ravnali le po (nepopol­nih) časopisnih objavah in spominu! Sicer pa druge dokumentacije menda sploh ni!?
V želji, da bi imel primerno urejeno dokumentacijo, sem že lansko jesen začel »prosjačiti« za popolne sezna­me, da bi dobil boljšo sliko: koliko je vseh tekmovalo, odkod so bili… Ker nihče (!) nima uradnih rezultatov, niti JUSPEK, sem pisaril posameznim or­ganizatorjem. In skoraj vsak seznam je prinesel kak nov popravek. Ko sem končno dobil še prepis podatkov za Art Rock ’89, pa se je pri plezalkah vse sesulo.
Le zmagovalka Damjana Klemenčič in drugouvrščena Mojca Oblak imata pravilen izračun , 91 oz. 8, 8 točk. Za njima je sedaj Marija Štremfelj, ker je »obdržala« vseh 86 točk, med­tem ko jih ima Metka Lukančič tri manj, le 83. Peta je Marjeta Tomšič (59 in ne le 53 točk – niso ji upoštevali točk iz Zagreba!) in Miranda Ortar (54) šesta. Od sedmega do dvanajste­ga mesta je potem pravilno: Stojakovič (48), Tajnik (41), Galičič (28), Vencelj (23), Božič (20) in Leban (14). Konec seznama pa je spet po­vsem spremenjen. Na 13. mestu je Mojca Robnik s 13 točkami, za njo Nuša Romih (10), pa Kristina Poljanšek in Alenka Vrezner (8) ter Silvija Hizman (5).
Kdo in kako bo sedaj popravil ne­pravilnosti ob že podeljenih prizna­njih? In kako bo letos, da se kaj take­ga ne ponovi? Slišati je, da različni organizatorji pripravljajo kar 11 tek­movanj! Vsa sicer najbrž ne bodo za pokal (celo za Art Rock tega še ne vemo), pa vendarle, uradni zapisniki bi morali biti za vse, ali ne?!

Kdo je pravzaprav (uradni) organi­zator Jugoslovanskega pokala in kate­ri organ bedi nad njegovo izvedbo?
Med 17 tekmovalkami, ki so lani sodelovale na pokalnih tekmah, le dve nista iz naše republike, med 68 tekmovalci pa jih je iz sosednje repu­blike (drugi niso sodelovali) sedem. Ob takem razmerju se upravičeno lah­ko vprašamo, zakaj pa je potem npr. število sodnikov iz naše republike ta­ko majhno? In podobnih vprašanj bi lahko bilo še precej.

FRANCI SAVENC

Lynn Hill prva s smerjo 8b+
Občudovanja vreden dosežek ameriške plezalke v Franciji – Franco­zinja Isabelle Pattisier ima že drugo smer s težavami 8b (X)

KRANJ – To kar nekatere najboljše plezalke na svetu počno v zadnjem času, predstavlja napredek, ki je v primerjavi z moškimi v istem času prav gotovo večji. Spomnimo se samo začetka leta 1988, ko je Francozinja Catherine Destivele ponovila Sami/dat (8a) v Cimaiju.
Od tedaj je pri ženskah težavnost preplezanih smeri skokovito narasla. Destivellova in Hillova sta med dru­gim ponovili Chouco v Buoxu, Nanet­te Raybaut je še enkrat ponovila Samizdat, Corine Labrune pa En Coumbat (8a). November lanskega leta pa je prinesel prvi ženski vzpon v smeri, ki je ocenjena 8b oziroma čista deset­ka po lestvici UIAA. To je bila Isabele Pattisier v smeri Sortileges v Cimaiju v Franciji.
Prav ta plezalka je 4. januarja letos dosegla še en tovrsten vzpon, saj je v istem plezališču splezala drugo žen­sko čisto desetko, potem ko je pono­vila Edlingerjevo smer Sucette a l’Aris (8b), kar je bil šele 4. vzpon (po Edlingerjevem še Raboutou in Ghersen). Se en zares ekstremni vzpon sve­tovnega ženskega športnega plezanja.
In potem je v isto plezališče prišla svetovno znana ameriška plezalka Lynn Hill. Majhna (po rasti) Ameri­čanka je imela lanskega maja veliko smolo in velikansko srečo obenem. V Buouxu je padla 25 metrov in na srečo jo je odnesla brez hujših po­škodb. V začetku so ji celo obetali konec njene plezalne kariere, toda tr­doživa prebivalka New Yorka se ni dala. Še celo več. Na tekmovanju v ZDA je bila druga, v Lyonu na zaključku svetovnega pokala pa je zmagala brez konkurence. V superfinalni smeri sta jo npr. Tribout in Mof­fat premagala le za kakšnega pol me­tra, Glowacz pa je bil za njo. S svojim zadnjim vzponom v Cimaiju pa je sa­mo še potrdila, da je ta čas najboljša športna plezalka na svetu.

Hillova se je v tem znanem plezališ­ču v južni Franciji odločila za smer Masse Critique, ki jo je prvi splezal J. Baptiste Tribout in ima oceno 8b+ oziroma x + po lestvici UIAA. Vsega skupaj je Hillova porabila za smer 9 dni. Prvih 6 dni je smer naštudirala, uspešen vzpon z rdečo piko pa je opravila tretjega dne plezanja od spo­daj. Komentarji v Franciji so bili po njenem vzponu zelo pohvalni in neka­teri se že sprašujejo kdaj bo splezala tudi 8c.

Lynn Hill je v lanskem svetovnem pokalu osvojila 5. mesto, ki je bilo seveda posledica njene nesreče v Franciji. S svojim zadnjim nastopom v Lyonu je pokazala, da ta čas praktič­no nima tekmice in da se morajo tudi fantje zelo potruditi, da jo premagajo (pa še to le najboljši). ASCI (medna­rodna zveza športnih plezalcev), ki v svojem točkovanju za razliko upo­števa tudi tekme, ki niso za svetovni pokal, poleg tega pa najvišja mesta tudi več vrednoti, je tudi ob koncu lanskega leta objavila vrstni red naj­boljših. Na tem seznamu je Hillova na prvem mestu pred Isabelle Pattisier in Nanette Raybaut (ki pa je dobila sve­tovni pokal). Za letošnji pokal je Lynn Hill s svojimi zadnjimi tekmami in vzponi povsem jasno napovedala vlogo prve favoritinje.

TOMO ČESEN

Bistričani vabijo
PD Snežnik iz Ilirske Bistrice ob­vešča planince, da je Planinski dom na Sviščakih ponovno odprt ob so­botah in nedeljah. Oskrbuje ga pla­ninska skupina Podgora, večje sku­pine pa se morajo poprej prijaviti na naslov: Slavko Jaksetič, Papirnica Trnovo, 66250 Ilirska Bistrica, tel. (067) 81-595.

Izleti v tujino
KMS PZS obvešča, da organizira letos poleg izleta na Islandijo še po­dobna potovanja v Peru, Ekvador in Mehiko ter izleta na Mt. Blanc in Paradiso. Okvirne prijave spreje­majo v pisarni PZS, Dvoržakova 9, Ljubljana vsak ponedeljek med 15. in 17. uro v marcu mesecu, podrob­nejše informacije pa daje tudi Janez Pretnar (tel. 064 74-187 in 064 74-776).

Planinci tudi vabljeni
SČD Sava pripravlja za začetek veslaške sezone očiščevalno akcijo na reki Savi od Zasipa pri Bledu do Podnarta (Otoče). Na šestih voja­ških gumijastih čolnih, ki jih bodo krmarili preizkušeni veslači, bodo v treh etapah poskusili odrešiti Savo navlake, ki se v njej nabira zaradi našega malomarnega odnosa do na­rave nasploh. Računajo tudi na po­moč planincev, za katere vedo, da jim je pri srcu čisto okolje, spust po Savi v gumijastih kolosih pa hkrati zanimivo doživetje. Vsi, ki bi se akcije želeli udeležiti, lahko dobe podrobnejše informacije in se na akcijo tudi prijavijo na naslovu: SČD Sava (KS Prule), Prijateljeva 2, Ljubljana, telefon (061) 218-740 od 8. do 14. ure. Akcija bo v sobo­to, 21. aprila, zbirališče pa ob 9. uri v kampu Zaka na Bledu, kjer se bodo udeleženci zbrali tudi po kon­čani akciji.

Indijski in sovjetski alpinisti
Dvanajst članov Indijskega plezal­nega in raziskovalnega kluba je na povabilo Alpinističnega kluba Odesa obiskalo sovjetske gore. Najprej so obiskali Pamir. Toda vremenske raz­mere jim vzpona na Komunizem (7495 m) niso dovolile, prišli so le do višine 6300 m. Potem so se preselili v Kavkaz, kjer so bile razmere mnogo boljše. Dva od indijskih alpinistov sta se povzpela na vzhodni, dva pa na zahodni vrh Elbrusa. Bila je to tudi priprava na sovjetsko-indijsko odpra­vo, ki se letos odpravlja na Kamet in Mukum Parbat v indijskih gorah.

Sestanek JUSPEK bo konec tedna med Rockom
Možnosti za nastop naše reprezentance v plezanju na Dunaju

LJUBLJANA – Predsednik Jugo­slovanske komisije za športno pleza­nje (JUSPEK) Planinske zveze Jugo­slavije, Ivica Piljič, sklicuje sestanek, ki bo 7. aprila po koncu (verjetno kmalu po 15. uri) polfinalnega dela zagrebškega tekmovanja Art Rock ’90 v mali dvorani Doma športov.

Na dnevnem redu je potrditev za­pisnika zadnjega sestanka, poročilo s sestanka CEC v Parizu in analiza stanja športnega plezanja v Jugoslavi­ji. Možnosti za nastop reprezentance na tekmovanju pa Dunaju, finansiranja dela, izbor zveznega selektorja, predsednika sodniške komisije… snovi za razpravo je veliko.

Da bi jasno definirali stanje v JU­SPEK in da bi bilo v prihodnje delo boljše, so vabljeni vsi sodniki, organi­zatorji letošnjih tekmovanj, predstav­niki plezalcev, selektor, načelniki re­publiških komisij za alpinizem in zvez­ne KKA, znanstveni sodelavci… Na vabilu je večina navedena tudi z imeni (žal pa so bila le-ta razmnožena šele konec preteklega tedna in je veliko vprašanje, kdaj bodo do posamezni­kov prišla).

Na koncu je predsednik JUSPEK še dopisal, da je to tudi zadnja priložnost za prijavo letošnjih tekmovanj.

ID

Prvo svetovno srečanje planincev
Iz Sarajeva prihajajo novice, da pri­pravljajo I. svetovno srečanje planin­cev, ki naj bi bilo od 3. do 8. septem­bra letos na terenih XIV. zimskih olimpijskih iger. Organizator je Zoitours, delovna organizacija, ki je prevzela skrb za zapuščino ZOI ’84, v načrtu pa imajo, da bi taka srečanja pripravljali vsaki dve leti.
Žal (še) ni znano, kakšen je odnos Zoitours – planinska organizacija (te akcije doslej ni bilo v programih PZ BiH ali PZ Jugoslavije). Toda tudi če to odmislimo, je težko razumljiv^), da bo za »planince vsega sveta« dovolj le vabilo: Spoznajte se s planinami: po programu za sprehajalce in plezalce, ob tem pa imamo še športne in ostale. Nekoliko podrobneje je opisan turi­stični del: zanimiva je arhitektura Sa­rajeva, religiozni objekti, nacionalne specialitete, splavarjenje…; obisk Medjugorja, križarjenje po Jadranu itd. Tudi zagotovilo: cene zelo ugod­ne, je najbrž premalo.
Idej za poživitev turizma, planin­skega ali kakršnegakoli, ni nikoli od­več. Da pa bi se realizirala tako kot je treba in da bi imele tudi primeren finančni (in propagandni) učinek, pa bo najbrž potrebno pripraviti kaj več kot samo kratke tipkopise.

FRANCI SAVENC

ALPINISTIČNE NOVICE

Posvetil se je Stenarju
Iztok Tomazin (AO Tržič) je zad­njo zimsko sezono skoraj povsem po­svetil Stenarju. In – kot pravi sam — naletel na odlične razmere, čeprav je bilo ledu malo.

Za začetek je 7. januarja ponovil Prevčevo smer v S steni. Bila je še vsa okovana v led, naklonine 45—80 st. Teden dni kasneje se je, spet sam, odpravil v vzhodno steno, v predel levo od Jugove smeri. V spodnjem delu je naletel na mesto z naklonino 90 st., sicer pa je bilo vseh 1000 m ste­ne naklonine 45-65 st. (Poleti so tu že plezali, za zimske vzpone pa nima­mo podatkov.)
V soboto 20. januarja sta z Matja­žem Ravhekarjem plezala v srednjem delu V stene, desno od Železničarske smeri. V spodnjem delu je bila stena pretežno kopna (do IV-, v ledu pa do 80 st.), zgoraj pa so bile spet odlične ledne razmere. Pod zgornjo tretjino sta se celo ločila in preplezala vsak svojo izstopno »varianto«; Ravhekarjeva ima oceno 50-80 st., Tomazinova pa 55-75 st. in III+. Vzpon je verjetno prvenstven, višina stene je okoli 1000 m, plezala pa sta jo pet ur. (Vzpon torej, ki bi ga po višini in značilnostih prav lahko primerjali z »pravimi« alpskimi stenami, tistimi nad Chamonixom, npr. z Les Courtes… seveda v razmerah, na kakršne sta naletela Ravhekar in Tomazin.).
Sledil je (25. februarja) Kavkin slap. Nova smer v S steni Stenarja. Vstopila sta levo od Prevčeve smeri, izstopila pa tik ob vrhu Stenarja. Ključno mesto je bila vstopna sveča (70-100 st., VI), plezanje pa z izjemo prvega in zadnjega raztežaja povsem ledno: 100 st., VI/50-80 st. IV, 320 m, 5 h. >
Zadnjič je v minuli zimi Tomazin obiskal Stenar 10. marca z Urbanom Golobom, članom AO Ljubljana-Ma­tica. Preplezala sta novo smer v S ste­ni, levo od Severnega raza. Ker sta plezala po sistemu slapov, ki sta jo imenovala Severni slap, ocenila pa V-, 90 st. (III-IV, 50-75 St., 400 m 8 h. Čeprav je ledu ponekod že primanjkovalo, so bile razmere še vedno solidne.
Čisto za konec si je Tomazin s To­mom Virkom (AO Domžale) privoš­čil še skok v Kamniške Alpe. Ponovila sta smer Dular—Juvan po osrednjem stebru Rzenika z direktno izstopno varianto.

F. S.

Aktivni člani AS Krško
V AS Krško so pričeli z novim ci­klusom alpinistične šole. V okviru le­te so izpeljali že dve skupni turi, pa tudi posamezniki so aktivni tako v športnem, lednem, kot tudi tehnič­nem plezanju.
Marc Zver je v Armeškem ponovil Fukotožje (IX-), in Ognjene kočije (IX-). Arno Koštomaj in Franci Gričar sta v Kočevski leseni jami preple­zala slap (80-90°). V Ospu pa sta Miloš Kolšek in Marjan Grah (AO Novo Mesto) ponovila Vražjega Ro­berta in Etiopski sindrom. Kolšek je sam ponovil Staro in Letečo Mary, Črnega vraga pa sta preplezala Kolšek in Aleš Lipnik (AO Štore).

AO Črnuče v Julijcih
Aljoša Hribar in Rok Stanovnik sta v vzhodni steni Mojstrovke presmuča­la Smer ob rebru (IV-, S5-, 250 m).
Katarina Trontelj (AAO), Dejan Ogrinec, Danilo Patarčič in Dušan Žigon so 10. 3. presmučali zahodno gra­po iz škrbine Zadnje Špranje v Viševi skupini (III, 700 m).
Patarčič pa je z Darjo Sever preple­zal še severni Ozebnik na škrbino Berdo v Montaževi skupini. Ozebnik, po katerem sta tudi sestopila ima oce­no V, 75740-50°, 60 m.

N. R.

Art rock 90
Prvo letošnje tekmovanje v Športnem plezanju bo v Zagre­bu v Domu Športov 7. in 8. t. m. Zbor vseh tekmovalcev je 7. t. m. ob 8. uri pred vhodom na vzhodni strani stavbe, sledilo bo žrebanje štartnih številk. Takoj po žreba­nju se zapre izolacijska cona za ženske, ki bodo ob 9. uri pričele s tekmovanjem. Z nastopom zad­nje od njih se zapre še izolacijska cona za moške.
V nedeljo se tekma prične ob 14. uri. Po uradnem tekmovanju pa bo tudi atraktiven nastop hi­trostnih plezalcev.
Tekmovalci, ki nameravajo pri­speti že v petek, naj se zberejo ob 19. uri pred Domom Športov, saj je za njih urejeno bivanje v pro­storih PD Željezničar na Trnjanski ulici (pri koncertni dvorani »Lisinski«). S seboj prinesite opremo za spanje. Enako velja tudi za noč iz sobote na nedeljo.
Povejmo še, da je do sedaj pri­javljenih 40 tekmovalcev in tek­movalk, smeri pa pripravlja Ajo Slamič. Vstopnina za gledalce bo v soboto 15 din, v nedeljo pa 20 din.

N. R.

Dorian Šuc uspešen v Ptičji perspektivi
29. marca je Ptičja perspektiva doživela tretji vzpon. Za Rehbergerjem in Lukičem je to atraktivno, dolgo in pre­visno smer zmogel še vse boljši Kranj­čan Dorian Šuc. Smer, ki je ocenjena z 8a, je praktično sestavljena iz treh smeri, med katerimi sta dva resnično zračna počitka (no hana rest). Dorian tako vsekakor spada med tiste naše plezalce, ki najbolj suvereno obvlada­jo nekdaj magično stopnjo 8a.

PD Ljubljana-Matica ima blizu devet tisoč članov
LJUBLJANA – Na območnem zboru v Domu sindikatov v Ljubljani, so delali obračun za preteklo leto in načrt za novo člani Planinskega dru­štva Ljubljana-Matica. Iz poročil je bilo razvidno, da so bili rezultati vseh treh sektorjev: alpinistično-planinskega, gospodarsko-poslovnega in investicijsko-razvojnega leta 1989 ugodni. Posebno je razveseljivo povečanje članstva, ki se je dvignilo na 8.778 ali za 9,3%.
Alpinisti so doma in v tujini opravili 917 vzponov, Viki Grošelj je zbirko osemtisočakov povečal za Lotse, Mo­unt Everest in Šiša Pangmo. Pavle Kozjek je skupaj s Štremfljem preple­zal prvenstveno smer v Šiša Pangmi. Mladinci so pripravili za osnovne in srednje šole 23 izletov in dve planinski šoli. Markacisti so popravili dostope na Triglav in utrdili temelj Aljaževega stolpa. Naravovarstveniki so sodelovali pri vzgoji za varovanje naravnih danosti, očiščevalnih akcijah in pri po­večevanju strokovnega kadra gorskih stražarjev. Izletniki so organizirali 117 izletov z 2470 udeleženci. Ta odsek je organiziral tudi zimske planinske ve­čere s predavanji. Postaja gorske reše­valne službe s svojimi 85 člani pred­stavlja stalno dežurstvo za primere gorskih nesreč in tvori pomemben re­zervoar gorskega strokovnega se­stava.
Postojanke so skupaj uresničile 9820 milijonov skupnega prihodka, v postojankah na Kredarici, Koči pri Triglavskih jezerih in Koči pri Savici je bilo zaznati celo akumulativnost. medtem ko postojanki s celoletnim poslovanjem na Komni in v Kamniški Bistrici poslujeta na robu rentabilnosti.
Žičnica Savica-Komna je prenovljena, dosežena je taka varnost, da je v nujnih primerih dovoljen tudi prevoz ljudi. Dopolnitve postojank so bi le opravljene predvsem v Triglavskem domu z dogradnjo dodatne jedilnici in v Kamniški Bistrici z zboljšanjem zaprtih in odprtih gostinskih prostorov. Pri tem so pomembno vlogo odigrali pokrovitelji in drugi darovalci Lesnina, Jelovica, Kolinska, Teol Tapetništvo Radovljica, Kovinar Jesenice, Plutal, LB, Železarna Ravne Železarna Jesenice, Salonit, Lil Bled, Unior, Gorenje, TAP Trebnje Steklarna Hrastnik, J. Gostiša, Foto Draga in drugi.
Za dolgoletno aktivno delo v planinstvu je dobil zlati znak PZJ Stani Vernik, zlate znake za 50-letno članstvo pri PD Ljubljana-Matica: Milan Beg, Bruno Bischof, Mija Brilej-Bordon, Marijan Demšar, Janez Grašič Alenka Svetel, Dane Škerl, Albin Vengust.

G. K

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja