Alpinistične novice 14/1984

Zbor slovenskih alpinistov brez pričakovanih rezultatov
V 34 AO in 15 AS je včlanjenih 1.263 mladih – Najbolj aktivni so bili člani AO Matica – V 35 alpinističnih šolah se kalijo še novi

LJUBLJANA – Četrtkov zbor slovenskih alpinistov je znova potrdil, da imamo kvalitetne alpiniste z odličnimi dosežki, pa tudi sora­zmerno močno (številčno) organizacijo. Ob tem pa vendarle velja priznati, da organiziranost ni taka, kot bi si jo želeli. Še posebno ne v samem vrhu. Kaj bi bilo mogoče doseči v bolj urejenih vrstah, pa lahko spet le ugibamo, saj razprave v to smer tako reč ni niti bilo.

Načelnik Komisije za alpini­zem PZS Drago Metljak je v uvodnem poročilu lepo nanizal številčne podatke. V Sloveniji smo imeli v preteklem letu 45 alpinističnih kolektivov (odsekov in sekcij) in v njih 1.263 članov, od katerih je bilo aktivnih – v smislu pravilnika – 470 alpini­stov in 281 pripravnikov. Precej je tudi vzgojnega kadra – 109 inštruktorjev, ki pa žal delujejo le v 35 kolektivih, in 34 gorskih vodnikov. So pa tudi trije AO in še prav toliko AS, ki so še vedno brez izšolanih vzgojiteljev. In štirje odseki ter dve sekciji lani niso imeli organizirane alpinistič­ne šole, dva AO pa sta brez pri­pravnikov.

Slovenski alpinisti so lani opravili – če upoštevamo le po­ročila – 20.805 alpinističnih tur, toda če bi lahko zajeli vso tovrst­no aktivnost, bi bili podatki še precej višji. Največ je bilo plezal­nih vzponov (17.961), pristopov je bilo nekaj nad 2.000, turnih smukov pa več ko 750. Tudi ak­tivnost po posameznem članu je kar zadovoljiva – nekaj več kot 16 naj bi jih opravil »povprečen« član. Ker pa jih je kar precej takih, ki ne izpolnjujejo povsem dogovorjenih zahtev za priznanje, da so aktivni, jih odpade na pre­ostale seveda precej več. Saj ve­mo, da niso redki s 100 in tudi več turami, da jih imajo celo 200 in najbolj aktiven kar več ko 300. Po številu tur izstopajo AO Ljubljana-Matica (2.006), Aka­demski AO (1.297) in AO Ka­mnik (1.164).

Kaj – sodeč po razpravi na zboru – naše alpiniste trenutno najbolj pesti? Neurejeno finansi­ranje, zaradi česar je bilo že v načrtih potrebno občutno zmanjšati število akcij. Če ne bo bistve­nih sprememb, pa jih bo treba še naprej reducirati, pri preostalih pa povečati osebne doprinose, kar bo še posebno boleče pri ti­stih, ki so namenjene vzgojnemu kadru. Vse hujša ovira so tudi omejitve pri prehodih prek meje. Normalnega razvoja si danes na­mreč brez vzponov v tujih gorah ni mogoče več zamišljati. Doma nimamo visokih gora, nimamo granitnih in dolomitnih sten, ni ledenikov in lednih vesin, brez primerjave z dosežki drugih pa tudi ne gre. Kako omogočiti v tem položaju spontano rast ti­stim, ki prihajajo?

Razrešnice dosedanji komisiji zbor alpinistov ni sprejel, še po­sebno, ker niso bile opravljene tudi proceduralne zahteve. Pa tu­di o osnutku novega pravilnika bo potrebno še spregovoriti in še o marsičem. Sklep, da je potreb­no nemudoma sklicati zbor na­čelnikov AO in AS je zato naj­bolj na mestu. Določen je tudi že datum -17. t. m. naj bi se sestali.

FRANCI SAVENC

Prenovljena zasavska planinska pot
TRBOVLJE – Ena najstarejših slovenskih planinskih poti, zasavska transverzala, obsega odslej 17 kon­trolnih točk. Predstavniki zasavskih planinskih društev so 15 kontrolnim točkam pridružili še Šmohor in GEOS (geometrijsko središče Slovenije na Slivnem nad Vačami). Šmohor bodo povezali z zasavsko planinsko potjo na eni strani s Kopitnikom, na drugi pa s Kalom, GEOS (kontrolni žig bo v gostilni Kimovec) pa z Zasavsko goro in Jančami, kjer se bo odslej transver­zala tudi končala. Kum bo odslej sa­mostojna točka, saj so po poti Janče- Kum hodili le redki. Kontrolni žig za obisk Bistrice ob Sotli pa odslej ne bo več v Gorskem domu, ampak pri Stanku Kunstu, Žagaj 54.

V 25 letih je zasavsko planinsko pot prehodilo okrog 4400 planincev, šte­vilni tudi iz drugih republik (pred­vsem Hrvatske) in zamejstva.

MARKO PLANINC

Denali – Mt. McKinley
ANCHORAGE – Američanoma Mike Youngu in Jonu Watermanu ter Angležu Rogerju Mearu je uspela druga zimska ponovitev Cassinove smeri na Denali, naj višji vrh Severne Amerike. Mark Hesse pa je opravil prvo solo ponovitev smeri Scott-Haston v J steni te gore. Sicer pa se je od 696 alpinistov, kolikor jih je poskuša­lo, na vrh povzpelo le 310.

OD TOD IN TAM

Pohod na Dobrovlje
POLZELA – Peti planinski pohod na Dobrovlje, posvečen 40-letnici Štajerske v boju in 25-letnici PD Pol­zela, bo v soboto 14. t. m. s pričetkom ob 9.30 v Letušu (zbor pred Sulcerjevo hišo). Dostopi z železniške postaje Šmartno ob Paki (proga Celje – T. Velenje) ali avtobusom iz Celja. Po­hodnike bo pot vodila najprej na dru­go stran Savinje, čez Podgorsko polje in mimo Foštnerja in Zgozdnika do Urbana (661 m) in spomenika NOV, kjer bo krajša komemoracija. Potem pa po kolovozih do Doma borcev 1. Savinjske čete na Dobrovljah (tod bo­do žigosali pohodne izkaznice) pa mi­mo Covskega križa (740 m) nazaj v Letuš ali v Braslovče. Tisti, ki bodo hoteli, bodo lahko šli še na Bezovec, do lovske koče, kjer imajo žig Savinj­ske poti. Računajo, da bo pohod tra­jal okoli štiri ure, vodili pa ga bodo planinski vodniki.

Prvi društveni Izlet
ŠEMPETER – Planinsko društvo, ki je bilo ustanovljeno komaj pred mesecem dni, je v svojo kroniko že vpisalo prvi izlet. In to uspešen! Imeli so ga 1.1. m. na Goro Oljko, iz Šošta­nja, in sicer po poti, ki so jo pripravili že leta 1904. Udeležencev je bilo kar 86.

Najpopolnejša zbirka
RONCO – Anders Bolinder je v svoji knjižnici zbral eno najbolj po­polnih zbirk o Himalaji. Obsega več kot 2000 knjig in poročila skoraj vseh odprav, ki so obiskale Himalajo. Svo­jo zbirko je začel intenzivneje izpo­polnjevati v petdesetih letih, ko je postal tajnik švicarske sekcije Hima­lajskega kluba. Je pa tudi velik pozna­valec gorskega sveta in to na vseh področjih: geografskem in zgodovin­skem, tako alpinističnem kot sploš­nem. Zanimivo je tudi njegovo zadnje sporočilo: Najvišja še neosvojena go­ra na svetu je Nanča Barva, 7756 m visok vrh v V grebenu Nanga Parbata, toda na tibetanski strani. Deviških sedemtisočakov pa je še skoraj trideset.

V spomin na Golobar
BOVEC – Planinsko društvo Bovec organizira v soboto 28. t. m. tradicionalni spominski pohod na Golobar. Odhod bo ob 7. uri izpred spomenika v Kal-Koritnici, hoje bo dve do tri ure, upoštevati pa je potrebno, da je letos še zelo veliko snega in se temu primemo obleči ter opremiti. Pohod na Golobar, pri katerega organizaciji sodelujejo tudi družbenopolitične or­ganizacije, je posvečen spominu na padle partizane v bitki Gradnikove brigade na Golobarju 26. aprila 1944.

Odšli so pod J steno Manasluja
V novi himalajski od­pravi Splitčana ter Viki Grošelj in Aleš Kunaver
LJUBLJANA – V sredo 4. t. m. so z zagrebškega letališča poleteli (v Amsterdam, nasled­nji dan pa v Katmandu) Stipe Božič (32) in Edo Retelj (23), člana AO Mosor iz Splita in Viki Grošelj (32) ter Aleš Ku­naver (49), člana AO Ljubljana-Matica. Njihov cilj je Manaslu, 8163 m, točneje njegovo JV ostenje. Razmišljajo, da bi na alpski način preplezali za­mišljeno smer po grebenu ali pa (oziroma v kombinaciji) vsaj ponovili Messnerjevo smer. Ne eno ne drugo pa ne bo lahko. Imeli bodo namreč le 20 nosa­čev, le obvezne spremljevalce (zveznega oficirja, sirdarja in kuharja) in – domov naj bi se vrnili že 21. maja. Kdor jim pred odhodom ni mogel zaželeti sre­če, to lahko stori na naslov: Yu­goslav expedition »Manaslu 84«, Sherpa Trekking Service, Kamaladi G., PO Box 500, Kathmandu, Nepal. Povedali pa so, da si najbrž tudi poštarja ne bodo mogli privoščiti, tako, da jih bo pošta čakala najbrž kar do povratka v glavno mesto Ne­pala.

ALPINISTIČNE NOVICE

Le priprava na zbor
Komisija za alpinizem PZS tudi v to­rek zaradi kadrovskih težav ni mogla polnopravno odločati. Na srečo pa je bilo potrebno pripraviti predvsem vse potrebno za zbor alpinistov. Podprli pa so tudi akcijo za testiranje članic AO in AS, ki ga izvaja Brenčičeva za diplomsko delo na FTK, pripravili predlog tistih (kategoriziranih alpini­stov in vzgojnega kadra), ki naj bi se upošteval za eventuelne prehode me­je brez pologa in podobno.

Pregledali so tudi možnosti za usta­novitev alpinistične sekcije v Treb­njem. Delovala bo pod pokrovi­teljstvom AO Novo mesto, med seboj imajo že enega inštruktorja in zdrav­nika GRS, pripravili pa bodo tudi vse potrebno za pričetek alpinistične šole.

Dva razpisa
Komisija za alpinizem je dobila va­bilo francoske alpinistične (in smučar­ske) šole ENSA iz Chamonixa, za dva udeleženca tečaja ekstremnega pleza­nja v ledu in skali, ki bo od 8. do 21. julija (cena je 1000 Flr.) Iz Genove pa letos vabijo na veliko mednarodno srečanje (kotizacije je 200 Ffr) ek­stremnih plezalcev v skali, ki bo od 17. do 20. maja v Annemasu, ob francosko-švicarski meji. (Lani sta se take akcije udeležila Kokalj in Slabe in sta bila zelo zadovoljna.) Rok za prijave na zadnjo akcijo poteče že jutri (!), na prvo pa 20. t. m. V obeh primerih bo KA PZS poskrbela lahko le za kritje potnih stroškov. Ob izboru našega za­stopstva pa bodo seveda upoštevali dosežek, pa seveda tudi obvladanje tujih jezikov. Podrobnejše navodila bodo dobili načelniki z uradnim razpisom.

Dvoje smučarskih tekmovanj
Kot smo že poročali, bo XXI. Štu­parjev memorial v nedeljo 15. t. m. na Kamniškem sedlu v organizaciji AO Kamnik. Prijave bodo sprejemali tudi še v Koči na Kamniškem sedlu, toda le do 17. ure v soboto in – ob prijavi je potrebno za vse plačati po 50 din »startnine«; organizatorji so jo bili prisiljeni vpeljati zaradi neresnih pri­jav nekaterih. Žrebanje številk bo ob 19. uri v soboto; štart pa v nedeljo ob 10. uri za alpinistke in planinke, pol ure kasneje pa bodo šli na progo že moški. Razglasitev rezultatov pa bo v nedeljo ob 16. uri v Kamniški Bistrici.

Potrjujejo tudi izvedbo Kramarjevega smuka, ki pa ga bo letos prvič pripravilo Športno društvo Lom, in sicer na smučiščih planine Javornik. Podrobnosti sicer še niso znane, tek­movanje pa bo v soboto 28. t. m.

Tečaj za inštruktorje
Komisija za alpinizem PZS priprav­lja tečaj za alpinistične inštruktorje, ki bo od 9. do 13. maja v Erjavčevi koči na Vršiču. Prijave bodo sprejemali do 25. t. m., za stroške bodo morali alpi­nistični kolektivi za vsakega prispevati po 4000 din, tečaj pa bo vodila izpitna komisija, pred katero bodo zadnji dan tečajniki tudi že polagali izpit. Pogoji so običajni: starost vsaj 20 let, vsaj štiri leta alpinističnega staža, najmanj 20 vzponov, IV, težavnostne stopnje, delo v AO/S itd. Zbor udeležencev bo v sredo ob 20. uri v koči na Vršiču.

Pridejo v Paklenico
Horolezecky svaz ČSTV, alpinistič­na organizacija Češkoslovaške, je po­trdila, da bo 15 njihovih plezalcev prišlo (pod vodstvom znanega Jirija Novaka) tudi letos v Paklenico. Pleza­ti nameravajo v času od 7. do 20. junija v družbi z italijanskimi alpinisti, s katerimi imajo prijateljske stike. Obljubili so tudi, da bodo s seboj prinesli film o plezanju v peščenjaku ter diapozitive, KA PZS pa se je že obvezala, da bo organizirala predava­nje.

Steber Brenve 8 ur
Zaradi nepopolnih podatkov smo poročali, da sta ljubljanski navezi ple­zali Steber Brenve (Mt. Blanc) kar tri dni. V resnici pa so toliko porabili za vso turo. Prvi dan so se vzpeli do bivaka Ghiglione, drugi dan so plezali (8 h) in sestopili v bivak pod Midijem, tretjega pa odsmučali nazaj v dolino.

Prva po steni Storžiča
Korigirati moramo tudi podatke o prvem smuku po steni Storžiča. Kot smo poročali, sta ga opravila brata Rozman (AO Tržič) »pred leti«. Se­daj sta nam posredovala podatke, da je bilo to 19. aprila 1979 in – nikjer se nista spuščala po vrvi! V zgornjem, najbolj strmem delu (pod Gradom) pa sta bila navezana in tudi varovala sta se, kar je običajno. Kakšno oceno bi zaslužil njun smuk po Kramarjevi smeri pa se Jože Rozman ni mogel odločiti – »premalo se ukvarjam s tem« – verjetno okoli s 5. K temu lahko dostavimo le, da je bil to do letos verjetno eden od treh najbolj zahtevnih smukov opravljenih pri nas. Žal pa smo zanj izvedeli šele sedaj, ko je tako smučanje prišlo (tudi pri nas) bolj v ospredje.

Skupna tura AO Bohinj
Na občnem zboru pred 14 dnevi so še ugotavljali, da je delo kar preveč zamrlo, nekaj dni za tem (25. marca) pa so člani AO Bohinj opravili uspeš­no skupno turo. Lojze Budkovič, Uroš Novak in Martin Šolar so pre­smučali Osrednjo grapo Viševnika (50/40-45°, ocena S5/S4). Četverica je preplezala Gamsovo grapo v Ablanci (Sleme), Budkovič, Šolar in Andrej Žmitek pa so za konec preple­zali še novo smer (Babjo grapo) III, 50/45°) 150 m) v SZ delu Ablance.

Francoski filmi
Mariborska planinska publika je tal pred dnevi spet deležna vpogleda v francosko planinsko filmsko produk­cijo. V torek so si ogledali Terrayev film in »veličastno predstavo« Jeana- Marca Bouvena. Smuk po Z steni Matterhorna v povezavi s solo pono­vitvijo Schmidove smeri v S steni in »sestopom« z vrha, ki ga je opravil z zmajem. Kombinacija, ki so ji kos le redki, je navdušila vse po vrsti. V petek pa so si ogledali še pot prek antarktičnega otoka; smučarsko pre­čenje z vzponom na enega od vrhov.

Vabilo alpinistkam
Marjana Brenčič (061) 746-368, ki pripravlja diplomsko nalogo na Fa­kulteti za telesno kulturo v Ljubljani o naših alpinistkah, poziva vse, ki se še niso udeležile testiranja, so pa regi­strirane kot članice AO/S, da pridejo jutri ob 16. uri v kletne prostore FTK na Gortanovi ulici. Testiranje traja le okoli uro, zajema pa antropometrične in motorične meritve. Želja vseh je, da bi bila skupina testiranih kar največja, ker bo le tako lahko resnično izhodišče za načrtovanje dela pri na­daljnjem uveljavljanju našega žen­skega alpinizma.

Spodnji in Zgornji Ledinski slap
V soboto 18, marca sta Uroš Rupar in Zvone Peterlin ponovila Spodnji slap v Ledinskem vrhu. Menita, da je precej težji od Luciferja v Mokrih pečeh. Naslednji dan pa sta preplezala – prva kot kaže – še Zgornji slap. Ledu je sicer le 50 (90/80°), zgoraj pa je položnejši žleb. Škofjeločana sta prečila levo v Skovirjevo smer in po njej sestopila. Še isti dan sta potem ponovila Sinji slap. Rupar je v nedeljo 25. preteklega meseca z Janezom Režkom in Borutom Strelom (vsi AO Škofja Loka) ponovil Kamenkov ka­min v Nad Šitom glavi.

Sporočilo AO Litija
Franc Intihar in Jože Repina sta sredi preteklega meseca preplezala Gregorinov steber v Kalški gori, dan kasneje (18. 3.) pa sta Dare Juhant in Frane Kemperle (AO Kamnik, ostali AO Litija) preplezala Bobnarja in se­stopila po Bosovi grapi. Isto sta dva dni kasneje opravila še Groboljšek in Repina. AO Litija je pripravil tudi skupno turo na Vršič, med katero so ponovili več smeri v M. Mojstrovki, Nad Šitom glavi in Robičju. Tudi smučarskih tur so opravili v letošnji zimi in imeli tudi tečaj turnega smuča­nja.

Alpin Magazin 4/84
Revija Alpin Magazin se iz me­seca v mesec bolj spreminja v re­vijo, ki se jo splača prelistati (fo­tografije), manj pa je v njej bra­nja.
Kristalna Marija se imenuje 220 m dolg leden slap, ki so ga v Visokih Turah preplezali trije al­pinisti. Naklonina je 75°-90° in nikjer ne popusti.
Lansko jesen je bila münchenska sekcija DAV v zahodni Garval-Himaiaji, kjer je osvojila šest pettisočakov in enega šesttisočaka.
Na najvišjem vrhu J Amerike je do danes stalo že 258 alpini­stov. Trije Južnotirolci so se od­pravili peš čez severno Grenlan­dijo. 88 dni so bili popolnoma odrezani od sveta: niso imeli ne radio zveze, ne oskrbe iz zraka, depojev hrane ali pomoči iz leta­la. Znana imena nemškega alpini­stičnega sveta so vprašali za mne­nje, ali je alpinizem več kot šport. Mnenja so se vrtela okrog šport­nega plezanja, varnosti, tekmova­nja, medalj ter Himalaje. Stene nad lepim jezerom Garda so po­stale zanimive tudi za alpiniste.

J. K.

Še o Srednji grapi
Po objavi podatkov o Srednji grapi (v preteklih AN) smo iz Novega me­sta dobili sporočilo, da sta tod plezala tudi že Miloš Kolšek in Arno Koštomaj in sicer 8. decembra lani. Je mor­da kdo še pred tem?

Težave planinskih društev so tudi »objektivne« narave
Nanje so opozorili v Zasavju, vendar je položaj enak širom po Sloveniji – Predpise velja spremeniti
DOL PRI HRASTNIKU – Izredno velika amortizacija planinskih domov, poseben status delavcev, zaposlenih v njih, ki ga zakonodaja o delovnih razmerjih ne upošteva, ter vse večje birokratske zahteve po mnenju predstavnikov zasavskih planinskih društev vse bolj du­šijo planinsko dejavnost, še več, grozi celo, da bodo morati planinci svoje domove v hribih pričeti zapirati. S tem pa hi seveda bilo tudi konec zelo razširjene planinske dejavnosti. Podobne težave kot v Zasavju imajo vsa slovenska planinska društva.
Na seji meddruštevenega od­bora zasavskih planinskih dru­štev (vanj je vključenih 14 PD od Litije do Brežic), ki je bila pred dnevi v Gorah, so Planinski zvezi Slovenije predlagali, da na naj­bolj žgoča vprašanja opozori slo­venski izvršni svet, RK SZDL pa naj predlaga spremembo zakona o društvih.
Prav gotovo planinska društva najbolj »tepe« zakon o amortiza­ciji. Razpolagajo namreč z do­movi in sredstvi milijardnih vre­dnosti, ki so jih večinoma prido­bili s prostovoljnim delom, dota­cijami ter darili organizacij in po­sameznikov. Za amortizacijo bi morali zdaj vsak leto izdvajati celo večja sredstva, kot jih ustva­rijo s svojo gospodarsko dejavnostjo. Seveda bi lahko potem takoj odpisali dejavnost planin­skih društev – za to pa so planinci svoja društva ustanavljali. Marsi­katera društva so večni kršitelji pozitivnih predpisov, zato čeda­lje manj ljudi sprejema funkcije v upravnih odborih zaradi bojaz­ni pred zakonskimi sankcijami. Planinci pa opozarjajo tudi na preveliko število raznih obrazcev (včasih res docela nepotrebnih), ki zapletajo delo upravnih odbo­rov.
Predstavniki zasavskih planin­skih društev so opozorili tudi na to, da pripombe, ki so jih izrekli na posvetovanju gospodarjev planinskih društev Slovenije leta 1982 na Bledu, doslej še niso bile upoštevane – še več, z nekaterimi novimi predpisi so se znašla pla­ninska društva pred še večjimi težavami.

MARKO PLANINC

Iz planinske dejavnosti ( Sl. vestnik, 6. 4. 84 )
Slovensko planinsko društvo Celovec je v petek 23. in soboto 24. marca va­bilo na planinski predavanji dveh zna­nih slovenskih alpinistov, Joca Balanta, ki se je pred kratkim udeležil slovenske alpinistične odprave v Patagoniji v Juž­ni Ameriki in Janeza Bizjaka, vodje pr­ve slovenske alpinistične odprave na Grenlandijo. V petek je bilo v celov­ški Mohorjevi hiši na programu preda­vanje Joca Balanta, ki pa ni bilo iz­vedeno, ker se je nekaj zataknilo na filmskem projektorju. K sreči je bil navzoč njegov kolega predavatelj Ja­nez Bizjak, ki je to mučno situacijo re­šil s tem, da je »vskočil« s svojim dia- predavanjem o Grenlandiji, ki je bilo na programu naslednjega dne v gosti­šču »Juena« na Čepičah pri Globasnici.

Tokrat je bila prireditev v Celovcu, v primerjavi z drugimi planinskimi pre­davanji, slabo obiskana, kar je seveda velika škoda za vse tiste, ki so zamu­dili to lepo priložnost videti in imeti v svoji sredi izkušena alpinista, ki s svojimi predavanji štejeta med gornike svetovnega formata.

Naslednjega dne v soboto je bilo kot že omenjeno, predavanje v gostišču »Juena« na Čepičah, kjer je Janez Biz­jak, tokrat ob veliki udeležbi poslu­šalcev, ponovno predaval o avanturah v večnem ledu Grenlandije, kjer je bil kar dvakrat — enkrat kot vodja prve slovenske odprave in drugič kot sode­lavec neke druge slovenske ekspedicije. Ljudje so z velikim zanimanjem sprem­ljali predavateljeva izvajanja popestre­na z izredno lepimi barvnimi diapozi­tivi. Čeprav je bilo precej pozno, po­slušalci niso kazali nobene utrujenosti, nasprotno, ko so zvedeli, da ima Joco Balant s seboj filmsko aparaturo s pre­davanjem o alpinističnih podvigih v gorovju Taurus v Mali Aziji (aparaturo se mu je medtem posrečilo popraviti), so soglasno zahtevali, da tudi on pred­vaja film, kar je seveda rad storil. 19 slovenskih alpinistov je takrat v krat­kem času preplezalo kar 49 deviških vrhov. Obe predavanji so hvaležni po­slušalci nagradili z navdušenim aplav­zom. Na vprašanje, kakšne načrte ima­ta alpinista za prihodnost, smo izvedeli, da se nameravata podati na Antark­tiko, kjer mislita s še drugimi tovariši preplezati nove vrhove in odkriti nova ozemlja z večnim ledom.

Slovensko planinsko društvo Celovec je letos že tretjič na vrsti, da organizira srečanje slovenskih planincev treh de­žel. Tu gre za srečanje slovenskih planicev iz Avstrije, Italije in Slovenije. Letošnje srečanje, ki bo v nedeljo 10. junija 1984 na Gurah, je že trinajsto, to se pravi da ima že zelo lepo tra­dicijo. Organizatorji teh srečanj so Planinsko društvo Jesenice, ki je dalo pobudo za tovrstna srečanja in je tudi izvedlo prvo srečanje na Golici, sloven­ska planinska društva Celovec, Trst, Gorica in beneško planinsko društvo (najmlajše društvo). Lansko leto so bili organizatorji planinci SPD Trst. Prvo srečanje slovenskih planincev treh de­žel pri nas v Avstriji pa je bilo na Bleščeči, kjer stoji prva slovenska za­mejska planinska postojanka »Koča nad Arihovo pečjo«. Drugo srečanje v Avstriji je bilo v Podnu pod mogočno Vrtačo, no tokrat, tretje, pa bo na Gurah.

Zbirališče letošnjega srečanja bo Na Gori, od koder se bodo planinci treh dežel podali po Gurah v smeri proti vzhodu in se po dveh urah hoje s prelepimi pogledi na Karavanke in v Rož spustili v dolino v Bilčovs, kjer bo vesela družabnost z godbo, petjem in folklornimi nastopi.

Namen teh srečanj je utrjevati pri­jateljstvo med planinci treh dežel, spo­znavati njihove kraje in ljudi in uživati v prijetni planinski družabnosti. Po­drobneje o tej veliki planinski prire­ditvi bomo še poročali.

Naj ob tej priložnosti še opozorimo, da bo v nedeljo 12. avgusta 2. spomin­ski pohod na Jepo v čast pred štirimi leti umrlega Jozeja Miklavčiča, staroste slovenskih planincev na Koroškem.

V času od 17. do vključno 19. avgu­sta pa bomo imeli izlet na Triglav. Po­srečilo se nam je pridobiti za vodiča znanega slovenskega alpinista in do­brega znanca slovenskih planincev na Koroškem Janeza Bizjaka, ki je hkrati tudi uradni zastopnik Triglavskega narodnega parka.

V času od 26. do 29. julija pa je na programu izlet v bosanske gore, na ka­terega nas vabijo planinci iz Celja (Planinska sekcija Avto-Celje).

V četrtek 4. maja pa je na programu občni zbor Slovenskega planinskega društva, kje in ob katerem času pa bo­mo še poročali.