Alpinistične novice 11/1983

Prva zimska ponovitev SZ stebra v Vrtači

Tržičana Borut Bergant in Iztok Tomazin sta za to redko plezano steno porabila 16 ur

Visoka Vrtača, ki je z 2180 drugi najvišji vrh Kara­vank, je nekaterim morda bolj znana kot Nemški vrh, Avstrijci pa jo imenujejo Vertascha, Zinnenwand, pa tudi Deutscher Berg. Alpinistom je znana predvsem po 600 m visokem sever­nem ostenju, ki grezi na avstrijsko stran v Poden. Že leta 1902 ga je – kot prvi – preplezal Pichl, sedaj pa je tod že lepo število smeri različnih težav.
Borut Bergant in Iztok Tomazin (oba člana AO Tržič) sta 25. pre­teklega meseca zvečer za ogrevanje opravila več krajših vzponov v S steni Begunjščice. Tomazin je že v temi sam sestopil še po Zeleniški smeri.
Naslednjega dne sta bila že na avstrijski steni in po napornem dostopu v globokem snegu sta ob 8. uri zjutraj vstopila v SZ steber Vrtače. Za avtorja te smeri imajo Viktorja in Walterja Pretterebnerja, ki sta svoj vzpon opravila 28. avgusta leta 1934, nekateri pa menijo, da je v območju te smeri morda plezal že Kurt Maix. Kakorkoli, ta smer je še vedno najtežja v tej steni in ena najbolj zahtevnih v Karavankah sploh, pa še redko obiskana je. Naši plezalci so jo doslej preplezali le dvakrat. Njena (sedanja) ocena je: V+, Al/IV-V. 560 m. 6-8 h.
Razmere v steni so bile zelo slabe, zlasti v spodnjem, najtežjem delu in ves čas sta morala plezati v derezah. Kar enajst ur sta rabila za sedem raztežajev in z nočjo sta bila šele na gredini. Žal tudi bivak ni bil udoben, vso noč ju je zasipal sneg, naslednjega dne, ko se je veter malo umiril, pa je pričelo snežiti. Le v zgornji tretjini stene je bilo kot se »spodobi«. Poleti ima ta predel oceno IV, sedaj pa je bil ves okovan v led in je spominjal na les Droites. Izstopila sta v nedeljo opoldan (po 16 urah plezanja) med močnim sneženjem.

Naše alpinistke ob dnevu žena
Planinsko društvo Delo bo ob 90-letnici ustanovitve SPD povabilo medse naše znane alpinistke, udele­ženke lanske odprave na Pamir. Svoj velik uspeh na 7405 m visokem Piku komunizma, najvišjem vrhu Sovjetske zveze, bodo prikazale v slikovnem predavanju svoje vodnice Marije Frantar 10. marca ob 18. uri v dvorani nove stolpnice Dela na Titovi 35. Po kratkem kulturnem programu se jim bodo planinke Dela oddolžile z lični­mi priznanji, vabljene pa so tudi dru­ge planinke.

Celjani in Mrzla gora
Cankar in Laznik sta s tovarišem iz AO Impol v noči med 26. in 27. fe­bruarjem opravila grebensko preče­nje Mrzle gore. Po Hudem prasku sta se v tem času povzpela tudi Zdenka Golovšek in Franc Horvat (vsi AO Celje), ki na sta po njem tudi sesto­pila.

Koledar gore sveta
Komisija za odprave v tuja gorstva PZS bo za prihodnje leto izdala velik (43 x 34 cm) stenski koledar z 12 barvnimi reprodukcijami iz prav toli­ko gorstev sveta, kje so naši alpinisti doslej že plezali: Himalaja, Karako­rum, Severna Amerika, Svalbard, An­di, Grenland, Hindukuš, Pamir, Kav­kaz, Nova Zelandija, Afrika… Vsak­do, ki bi rad sodeloval, naj pošlje ali prinese na PZS po en posnetek iz vsake skupine do 20. t. m. Neuporab­ljeni diapozitivi bodo vrnjeni do kon­ca aprila, uporabljeni pa skupaj s peti­mi koledarji (namesto honorarja) ob izidu.

Severna stena Planjave
Srečko Rihter, Marko Šubic in Ivo Veberič, (vsi člani AO Kozjak iz Maribora) so 26. in 27. fe­bruarja letos preplezali severno steno Planjave. Smer, ki sta jo prva preplezala Dušan Gradišnik in France Ogrin 26. avgusta 1937 in ima oceno V/II-IV, približna višina stene na tem mestu pa je 800 metrov, so v zgornjem delu izpeljali v novi varianti – Polnoči: dve mesti V-, sicer IV, 150 m. Za celoten vzpon so porabili 16 ur, razmere pa so imeli dokaj dobre.

Za sprostitev med delom
Franček Knez (AO Impol) si že nekaj časa služi denar za odhod v tuje gore z višinskimi deli; tako rekoč brez predaha popravlja fasado stolpnice v S-23 na Teznem pri Mariboru. Toda pred tednom dni le ni zdržal in odpeljal se je v Logarsko dolino. V soboto je preplezal slap Palenk, pred tem pa še »Mali slap« (60/40°) pod stavbo Elektrokovine, kar je menda prvi vzpon. V soboto je v Klemenči peči preplezal Levi raz, Bac Jojo in Zajedo, sestopil pa je po smeri Mimo stolpa – trikrat. Ta dan je nato preplezal še Spiralo (1. P) v Strelčevi peči, in sicer z novo izstopno varianto (III 120 m. 1 h). V nedeljo pa je plezal v Mrzli gori Direktno (IV+, AO) z varianto in Avrikelj (III/IV), oboje je prva solo ponovitev, pa še Celjsko (III), sestopil pa je skozi Hudi prask.

Tamarina smer
Simon Bizjak in Milena Ekar, oba člana AO Nova Gorica sta konec preteklega meseca plezala (in smučala na Kaninu. Med drugim sta preplezala tudi novo smer (Tamarina: 85/zgoraj 50°, 300 m, 3.30 h) v S steni Stadorja.

Slap v Logu pod Mangartom
Metod Fon in Mitja Lo Duca (soški AO) sta 27. februarja preplezala slap v Logu pod Mangrtom, ki ga imenuje jo »Kaskade«. Naklonina skokov je bila 80-90°. Visoki so do 20 m, celo­ten (zaledenel) slap pa okoli 250 m. Plezala sta poldrugo uro, med vzponom pa je snežilo.

Kramarjev smuk
AO Tržič bo tudi letos pripravi Kramarjev smuk, prvo tekmovanje za smučarsko prvenstvo slovenskih alpinistov. Na sporedu naj bi bil 27. t. m., udeležijo pa se ga lahko registriran alpinisti.

V Velikem vrhu in Begunjščici
Dušan Markič in Željko Perko sta 26. februarja preplezala Kozorogove smer (IV+/III-IV. 500 m) v S sten Begunjščice. Perko pa je pred tem (5 februarja) sam preplezal prvenstvene smer (Smer za Luizo Pak, 65/40-50°, 350 m. 1 h) v S steni Velikega vrha, torej že na avstrijski strani. Filip Bence (vsi AO Tržič) pa je 27. preteklega meseca prav tako sam ponovil Smer Y (1. SP, 2. ZP, V/III 350 m) in Prontarsko (3. SZV, V/III, 350 m), vse v petih urah s sestopom.

Bergsteiger o naših alpinistih
V tretji letošnji številki je poleg številnih zanimivih člankov (posebej velja omeniti prikaz peščenih stolpov Saksonske Švice, nam skoraj nezna­ne) v Bergsteigerju tudi več novic o aktivnosti naših alpinistov. Predstavi­tev treh novih smeri v Grosshornu in Breithornu, ki so jih lani preplezali Drobnič, Kovač in Skok je najobsež­nejša in ilustrirana z dvema risbama in še dvema fotografijama. V novici o hitrem plezanju naših lani v pogorju Mt. Blanca je dodatno nanizanih troje vzponov Nejca Zaplotnika na osemtisočake. Zapis o Frančku Knezu in njegovi izredni aktivnosti pa se konču­je: »Zapomnite si to ime!«.

Levi greben Planjave
Dušan Planinc (Šmarna gora) in Ivan Štornik (AS Prevalje) sta 26 preteklega meseca preplezala levi greben Planjave. Po vzponu sta izjavi­la: V smer priporočava vstopiti le, če je dosti snega, kajti nič kaj prijetno ni plezati »zelene rušnate previse«. Mi­dva sva imela snega premalo in pleza­la sva zato kar 11 ur.

Slalom mariborskih alpinistov
Člani AO Kozjak in TAM so zadnji čas zelo aktivni tudi na delovnih akci­jah, s katerimi zbirajo sredstva za od­pravo »Kavkaz 83«. Vendarle so ime­li še toliko časa, da so pripravili slalom na Pohorju. Najhitrejša sta bila An­drej Napotnik in Borut Kos, oba člana AO TAM.

Vabijo na plezanje v peščenjak
Češkoslovaški alpinisti, ki so letos pozimi plezali v Vratih, so predlagali izmenjavo. Tisti, ki bi želeli plezati v njihovih peščenjakih, naj pošljejo predloge. Za izmenjavo pa pridejo v poštev le odlični (prosti) plezalci, saj so ocene za njihove najnovejše smeri tudi že IX in več.

Gruzija ’83
Komisija za odprave v tuja gorstva PZS razpisuje po protokolu, ki ga je ZSMS in MK PZS podpisala z gruzinsko mladinsko organizacijo, izmenja­vo desetih alpinistov (in 10 MV). Obisk sovjetskih gora (masiv Užbe, 4710 m) naj bi trajal najmanj 14 dni in bo na programu julija, in v začetku avgusta, gruzinski planinci pa naj bi k nam prišli konec avgusta. Ker so za alpiniste predvideni vzponi najvišjih težavnosti, morajo AO in AS v prijavi k vsakemu kandidatu – poleg osnov­nih biografskih in alpinističnih podat­kov – pripisati deset najpomembnej­ših tur iz lanske poletne in pet iz zad­nje zimske (1982/83) sezone ter šte­vilo vseh tur opravljenih v tem času. Udeleženci ali njihova matična PD bodo morali sami plačati stroške pre­voza v SZ in bivanje enega sovjetske­ga planinca pri nas. Izmenjavo bo pre­vzel AO (v sodelovanju z MK PZS), ki bo imel najmanj polovico udele­žencev. Prijave – tudi za vodenje ce­lotne akcije – je potrebno poslati do 20. t. m. komisiji za odpravo v tuja gorstva PZS.

Mišina grapa v Lanežu
Alojz Kompan in Viktor Povsod sta 27. februarja preplezala še eno novo smer (Mišina grapa: III) v Lanežu, in sicer med Jagersko in Pucarijo. Sesto­pila sta po Butalski grapi.
Konec januarja so Silvo Lupša, Alojz Kompan, Miro Jelen in Igor Radovič (vsi AO Črna) preplezali Nemško grapo v Ojstrici, 1. februarja pa Direktno (IV/II-III, 250 m) v Ve­liki Raduhi. 26. preteklega meseca sta Kompan in Radovič opravila še 2. P Direktnega žleba v Suhem vrhu (Pe­ca: 85/45-50°).

Anapurna I – razpis za vodjo
Med načrti za letošnjo jesen je tudi vzpon prek (levega dela) južne stene Anapurne I (8091 m). Vzpon naj bi opravila petčlanska skupina naših al­pinistov, v kateri naj bi bila oba naša udeleženca odprave v J steno Manasluja, dva inštruktorja, ki bosta sode­lovala v nepalski šoli za GV in vodja, ki bo organiziral tudi transport po­trebne opreme iz Jugoslavije v Nepal. Kandidat za vodjo mora biti izkušen alpinist z že doseženo višino vsaj 7000 m, organizacijskimi sposobnostmi in primernim znanjem angleškega jezi­ka. Prijave je potrebno poslati na KOTG do 20. t. m. Zagotoviti si mora tudi dopust od 20. avgusta do 30. oktobra 1983.

Kranjski vzponi
Matjaž Beguš, Janez Triler in Nejc Zaplotnik so 19. preteklega meseca preplezali Sinji slap pod Češko kočo. Dan kasneje sta Karmen Erzetič in Igor Jelovčan ponovila Žleb vrnitve v Malem Grintovcu (med Storžičem in Zaplato). Tomo Česen je 24. februar­ja kot drugi (za Knezom) sam preple­zal Luciferja v Martuljku; imel je že slabe razmere zaradi odjuge. Dan za tem sta Jelovčan in Srečo Rehberger še enkrat preplezala Sinji slap. V so­boto pa so Česen, Jelovčan in Andrej Štremfelj (vsi AO Kranj) preplezali dva slapova nad Tamarjem: Srednje­ga (90/70-75°, 130 m, 2 h), ki je najvišji, je pa dejansko tretji, če jih štejemo z leve, in Slap nad votlino (drugi z leve: 80/60-65°, 100 m; 1 h).
V prvem so imeli zaradi odjuge že zelo slabe razmere, v naslednjem pa je bilo bolje.

Ponovno v Chamonixu
Ker se prvi obisk Zahodnih Alp večini ni posrečil tako, kot so načrto­vali, so se nekateri že pred tednom dni ponovno odpravili v Chamonix. Pra­vijo, da je najugodnejša zveza z avtobusom podjetja Lasta, ki vozi na progi Beograd-Pariz, saj stane vozovnica v eno smer le okoli 1.000 din. Razmere pa so v francoskih Zahodnih Alpah menda tudi še kar ugodne.

V torek odpotuje odprava »Manaslu ’83«
V petek, 25. februarja je bila v Splitu še zadnja prireditev, tradi­cionalni planinski ples PD »Mosor«, ki je bil letos v celoti posve­čen odpravi v J stene Manasluja, 8186 m visoke nepalske gore. Vse je najbolj pritegnil ustni časopis, ki so ga imeli s člani odprave s prisotnimi novinarji. Na njem sta sodelovala tudi edina dva udele­ženca iz Slovenije, Viki Grošelj (AO Matica) in Nejc Zaplotnik (AO Kranj). Soboto in nedeljo pa je večina udeležencev odprave iz­koristila za vzpon v stenah Mosorja in spoznavanju med seboj.
Odprava, v kateri bo skupno 16 članov (vključno dva radioama­terja, ki bosta skrbela za zvezo z dolino), vodila pa jo bosta Vinko Marojevič in Stipe Božič (na­mestnik), bo iz domovine odpoto­vala 8. t.m. ob 13. uri z zagreb­škega letališča (prek Amster­dama).
Še poštni naslov odprave: YU Manaslu Expedition – Mouintain Travel – Po Box 160 – Kathman­du, Nepal.

OD TOD IN TAM

Bolgari in Everest
Bolgarski alpinizem je po uspehu na Lotseju dobil nov polet. Letos so dosegli že tudi lep uspeh v Alpah: v dneh od 23. do 25. januarja so Ilijev, Maslarov in Petkov preple­zali Klasično smer v S steni Matterhorna. Bili so člani močne ekipe, ki se je v Alpah pripravljala na Zahodni greben Everesta, ki ga nameravajo po Jugoslovanski smeri preplezati prihodnje leto.

Češkoslovaški alpinisti na Fitz Royu
Kar se jim ni posrečilo lani, so Čehoslovaki odlično opravili med »popravnim izpitom«. Brabec, mladi Galfy, Orolin in Petrik so se 15. januarja povzpeli na Fitz Roy (3441 m), enega najbolj zahtevnih vrhov ar­gentinske Patagonije. Odpravo je vo­dil Tibor Šurka, preplezali pa so novo smer v Z steni.

Kodeks planincev v BiH
Planinska zveza Bo­sne in Hercegovine je kot druga pri nas izdala svoj kodeks. Podoben je slovenskemu, ima pa nekatere speci­fičnosti. Natisnili so ga v nakladi 15.000 izvodov.

Cordillera Hunyhuash
Klub Wysokogorski Zakopane je lani organiziral štiričlan­sko odpravo, ki je dosegla lep uspeh v Cordilleri Huayhuash. Korniszewski, Pawlikovvski in Probulski so preplezali smer Hall-Rouse (1979) v Z vesini Neinashance (5637 m). Pawlikowski in Probulski sta nadalje ponovila SZ greben Yerupaje Norte (6550 m), ki je bil prvič preplezan leta 1968. Vse­kakor največji uspeh pa pomeni pr­venstveni vzpon te dvojice prek Z ste­ne Jirishance Sur (6126 m).

Manaslu in birokracija
Lansko jesen so štirje francoski gorski vodniki dobili dovo­ljenje, da lahko poskusijo preplezati zahteven vzhodni greben Manasluja (8156 m). Oblegalo ga je že več od­prav (francoska, japonska itd.), toda tudi zadnji poskus ni uspel. Vodniki so na višini 6200 m morali odnehati zaradi slabega vremena in se vrniti v bazno taborišče (4400 m). V istem času so poskušali po Klasični smeri na vrh tudi člani mednarodne odprave, ki jo je vodil Francoz Louis Odubert. Tu se jim je hotela pridružiti še četverica iz vzhodnega grebena, pa so doživeli razočaranje: zvezni oficir jim je pre­povedal vsako sodelovanje. Na vrh je (10. oktobra) prišel le Odubert v spremstvu šerpe.

Znova Tirič Mir
Na naj višji vrh Hindukuša, 7706 m visoki Tirič Mir, ki je bil nekaj zadnjih let kar pozab­ljen, so se 10. avgusta lani povzpeli štirje člani ameriške odprave, ki jo je vodil Bob Wilson. Ponovili so češko­slovaško smer (1967), tabore pa so imeli na 5275, 5900 in 6550 m ter na Zahodnem sedlu. Nanj so zavarovali pot iz T 3 (1200 m vrvi).
Uspešni sta bili tudi dve katalonski (španski) odpravi. 5. avgusta so stopili na zahodni vrh Tirič Mira (7478 m), na katerega so se prvi šele leta 1967 povzpeli češkoslovaški alpinisti. Dru­ga odprava pa je opravila prvenstveni vzpon na Saragrar (7349 m).

Franci Savenc

Skrb za rekreacijo in varnost v gorah

Planinsko društvo Kranj vključuje okoli 3800 članov, sekcije pa imajo v 40 podjetjih
Planinsko društvo Kranj je s svojim delom v zadnjih letih utrdilo svoj položaj v telesnokulturni in rekreacijski ter širši družbeni dejavnosti v kranjski občini. To med drugim dokazuje široko razpredena organizacijska mreža društva in številčnost njegovega članstva, množične akcije, dejavnost GRS, vrhunski alpinistični dosežki ter skrb za varno hojo v gorah.
V PD Kranj je vključeno okoli 3800 članov Svoje planinske sekcije ima društvo kar v 40 podjetjih, šolah in krajevnih skupnostih v občini. Kot pa so sklenili na občnem zboru druš­tva, si bodo v prihodnje prizadevali, da še povečajo število članstva. Raču­najo, da bodo nove člane dobili pred­vsem iz vrst tistih planincev, za katere vsak konec tedna organizirajo pohode in izlete v gore. Lani so priredili 110 takih množičnih planinskih izletov, ki se jih je udeležilo blizu 10.000 ljudi. Kot kažejo poročila izletov, je 35 planinskih vodnikov svoje delo dobro opravilo.
Kranjski planinci pa dobro skrbijo tudi za varno hojo po gorah ter za bivanje planincev v gorah. Vzdržujejo blizu 200 kilometrov planinskih poti, kar je še posebno težaško delo. V prihodnje bodo skušali za to delo pri­dobiti več novih članov, da bi razbre­menili stare markaciste.
PD Kranj je med najmočnejšimi pri nas po objektih. Poleg planinskih domov na Kališču, Ledinah in Krvavcu, v katerih lahko prenoči 250 obisko­valcev, imajo še zatočišče na Krvavcu in bivak pod Kočno. Upravljajo pa tudi z dvema tovornima žičnicama in dvema smučarskima vlečnicama.
Za planince je še posebno privlačna postojanka na Kališču, ki leži ob slo­venski planinski transverzalni poti. Lani jo je obiskalo blizu 17.000 ljudi, zato je bila pogosto pretesna za vse. Na občnem zboru so se zavzeli za to, da bi dom obnovili in povečali. Pri tem računajo tudi na pomoč Planin­ske zveze Slovenije.
Alpinistični odsek v društvu vklju­čuje člane, ki sodijo med najuspešnej­še alpiniste pri nas in v svetu. Svojo sposobnost naj bi med drugim znova dokazali v Pamirju, kamor namerava­jo letos kreniti z odpravo. Alpinistični odsek pa bo poskrbel tudi za usposab­ljanje mladih, zato bo zanje nad Pred­dvorom organiziral plezalni vrtec.
Na občnem zboru PD Kranj je dosedanji in tudi novi predsednik društva Franci Ekar prejel red zasluge za narod s srebrno zvezdo. Odlikova­nje je dobil za dolgoletno uspešno vodenje kranjskega planinskega druš­tva in gorske reševalne službe.

Lado Stružnik