Alpinistične novice 1/1998

M. Čufarjeva in Grom najboljša

Priznanja najboljšim športnim plezalcem v iztekajočem se letu – Poleg tekmovalnih dosežkov tudi odlični vzponi v skali
Na prireditvi v poslovni stavbi LEK je predsednik Planinske zveze Slovenije Andrej Brvar izročil priznanja najboljšim športnim plezal­cem po izboru Komisije za športno plezanje. Za najuspešnejša športna plezalca v letu 1997 sta bila razglašena Martina Čufar in Aljoša Grom, priznanja pa so prejeli še Marko Lukič, Metka Lukančič ter mladi Saša Truden, Katarina Štremfelj, Klemen Bečan in Tomaž Valjavec.
Martina Čufar, še ne 21-letna Mojstrančanka, je že nekaj let ko­rak pred drugimi slovenskimi plezalkami. V letu 1997 je dosegla svoje do sedaj največje uspehe na mednarodnih tekmovanjih, vrhu­nec pa je dosegla z drugim me­stom na tekmi za svetovni pokal v Courmayerju. V skupni uvrstitvi SP je zasedla odlično peto mesto. Čeprav se je pripravljala predvsem na tekmovalne nastope na umetnih stenah, je kot peta ženska na svetu preplezala smer z oceno 8b+ (oz. X+) v naravni skali.
24-letni Aljoša Grom ima že med slovenskimi plezalci nekaj re­snih konkurentov. Vseeno je že petič osvojil naslov državnega pr­vaka, ki pa ga je moral letos de­liti z mladim Tomažem Valjavcem. Vse svoje adute je Grom pokazal na tekmi za svetovni pokal v Imstu, kjer je osvojil tretje mesto, kar je hkrati tudi najboljša slovenska moška uvrstitev na tekmah takega ranga.
Marko Lukič je 15-letno ple­zalno in alpinistično kariero kronal s peto ponovitvijo ene izmed naj­bolj znanih športno plezalnih smeri na svetu, Just Do It (8c+ oz. XI-) v Smith Rocks (ZDA). Za dosežek je prejel priznanje za odličen vzpon v skali.
Štirje perspektivni plezalci in plezalke so prejeli priznanja za re­zultate na svetovnem mladinskem prvenstvu in evropskem mladin­skem pokalu. Dosežki dobitnikov priznanj, Saše Truden (1. mesto na EMP). Katarine Štremfelj (2. me­sto na EMP in 14. mesto na članski tekmi za svetovni pokal), Klemena Bečana (1. mesto na SMP) in To­maža Valjavca (1. mesto na EMP), kažejo, da je delo z mladimi v Sloveniji več kot uspešno.
Ob zaključku tekmovalne kari­ere je prejela priznanje 28-letna Metka Lukančič. V desetih letih je dvakrat osvojila naslov državne pr­vakinje, največji uspeh pa je dose­gla s sedmim mestom na tekmi za svetovni pokal v Aix les Bansu leta 1994. Poleg tekmovanj je preple­zala še vrsto težkih smeri v narav­nih plezališčih. Kot prva Slovenka je leta 1993 ponovila smer z oceno 8a+, dve leti kasneje pa je na po­gled preplezala smer z oceno 7c.

Nov osemtisočak?
Kitajska tiskovna agencija Xin­hua je objavila novico, da so ki­tajski geologi pri izdelavi novega zemljevida druge najvišje gore na svetu K2 našli nov, do sedaj še nepoznan osemtisočak v gorovju Karakorum. Imenovali so ga Centralni vrh, visok naj bi bil 8011 me­trov, nahajal pa naj bi se 8.35 km jugovzhodno od K2. Čeprav je kitaj­ska stran Karakoruma zelo slabo raziskana, pa je težko verjeti, da na satelitskih in letalskih posnetki ne bi opazili tako visoke gore. Tudi številni alpinisti, ki so s pakistanske strani že priplezali na K2 in okoli­ške vrhove, niso poročali o kakšni zelo visoki gori na kitajski strani. Najverjetneje gre torej za napako, saj so se že večkrat pojavile novice o senzacionalnih meritvah; ena za­dnjih je bila, da je K2 višji od Everesta – vendar so se vse po vrsti izkazale za napačne.

Prvi vzpon preko krušljivega odloma
Tržičan Matej Meglič je v nede­ljo 14. 12. preplezal verjetno prvo smer v odlomu, ki ga že iz Tržiča opazimo v južnih pobočjih Veli­kega vrha. Povedal je, da je bila skala zelo krušljiva in plezanje zahtevno in nevarno. V smeri sta se menjavala skala in sneg, katerega naklonina se je gibala med 60 in 80 stopinjami. Dobrih 250 metrov visoko smer je plezal dve uri in ji dal ime Jollyjeva zgodba. Solo ponovitev ne priporoča.

Razmajani svedrovci v Ospu
Avstrijski plezalci so pred nedav­nim opremili novo športno smer v Veliki osapski steni »Dance without Sleeping« (7a), ki je dolga 26 me­trov. Tržačani, ki so jo poskusili po­noviti, so odnehali že kmalu nad vstopom. Svedrovci, ki so zavrtani v sigo, so namreč že močno razmajani in ob padcu bi se lahko zgodilo, da ne bi zdržali obremenitve. Smer je torej bolje pustiti pri miru, saj je poglavitni izziv športnega plezanja premagovanje čim večjih težav ob popolnoma zanesljivem varovanju.

Tekma v Jaršah
AO Ljubljana Matica je v za­četku decembra organiziralo tekmo za državno prvenstvo v športnem plezanju. V soboto so nastopili člani in članice, dan za njimi pa še mlajše kategorije. Organizator se zahva­ljuje sponzorjem Iglu šport, Promontana, City Wall, Alp sport, Anapurna, Papi sport, Aventura, PUH in Pretor pubu, ki so finančno pod­prli izvedbo tekmovanja.

Nove smeri v Preddvoru
Plezališče v bližini Preddvora je priljubljen popoldanski cilj Kranj­čanov in Ljubljančanov. Čeprav se je že pred nekaj leti zdelo, da ni več prostora za nove smeri, je Luka Zazvonil poleti opremil in preplezal dve novi. Vzporedno s Čričkom je v spomin na pokojnega strica pote­gnil Juretovo (6b+), še kakšnih de­set metrov desno pa je navrtal Kurje bremze (6c).
Luka Zazvonil je v Preddvoru preplezal še nekaj starih projektov, ki so bili opremljeni že nekaj let. Svedrovcem, ki so vodili čez previ­sen buhtelj nad smerjo Ostuda, je dodal še direkten vstop in celo smer poimenoval Nindri indri (7a+). V najvišjem delu stene je preplezal star projekt, v katerem je naletel tudi na nekaj izklesanih oprimkov. Sedaj je smeri ime Paradise Lost in ima oceno 8a. Desno od nje je pono­vil Independence in potrdil oceno 8a+ (oz. X-).
Na nasprotni strani doline je v steni, v kateri poteka Carski rez, preplezal še dva stara projekta. Ker v prvem skoraj ni oprimkov, ga je imenoval Nič (6c+), drugemu pa je dal ime Fensi (6b).

Petnajsta številka Grifa
Urednik Grifa, revije za razisko­valce nekoristnega sveta, Tadej Go­lob v uvodu zagovarja podražitev revije, češ da hoče biti Grif resna revija, saj opisuje dejavnosti, kot so plezanje, alpinizem, jamarstvo, ekstremno smučanje. S temi dejav­nostmi se lahko človek ukvarja le, če jim posveti dobršen del svoje energije in časa, drugače je vse sku­paj bližje ruski ruleti. Članki v 15. številki to le potrjujejo. Marku Lukiču je po petnajstih letih plezalne kariere uspelo preplezati eno iz­med najtežjih smeri na svetu, Poljaku Krzysztofu Wielickemu, pe­temu človeku, ki je stal na vrhovih vseh osemtisočakov, je to uspele po 26-letih ukvarjanja z alpiniz­mom. Fotografija na naslovnici, ki je bila posneta v Križni jami, je delo Bogdana Kladnika, ki je šel prvič fotografirat v jame pred do­brimi petnajstimi leti. Včasih pa niti bogate izkušnje in vrhunska pripra­vljenost ne moreta preprečiti naj­hujšega, kar dokazujeta dva nekrologa enemu izmed najboljših – Ja­nezu Jegliču. Več strani je posve­čenih tudi perečemu problemu pri­morskih plezališč, kjer plezalci vdi­rajo v domovanja ptic.

Miha Peternel