Začela se je zimska sezona
V ponedeljek 21. t. m. se je tudi uradno začela alpinistična zimska sezona (21. december – 20. marec). Toda kakor so nekateri že računali, tudi letos ne bo nič s težjimi vzponi v prvem obrobju. V stenah je trenutno le preveč snega.
Lotse na prvem mestu
V Alpin International 2. 81, ki ga je pripravil Hans-Dieter Greul (Frankfurt) komaj dober mesec za prvo letošnjo številko, je spet zelo veliko zanimivega. Naši odpravi Lotse 81 je pripadla čast, da je popisana na prvem mestu. Na drugem je J stena Anapurne in Poljske smeri, slede razmišljanja o Sagarmati (Mt. Everestu) itd. Vsekakor najbolj poučen del pa je kronološki opis dogajanj v letošnji jesenski sezoni (čeprav še ni popoln). Poučen je tudi pregled planinske literature, ki s samostojnim The Mountainees Books, ki ga je avtor pripravil pred nekaj več kot mesecem dni, daje skoraj popolno sliko tega področja.
Najuspešnejša sezona doslej
Pretekla sezona (29. 11. 80-28. 11. 81) je bila za AO Impol iz Slovenske Bistrice doslej najuspešnejša. V odseku jih je 26, od tega pa je aktivnih 13 alpinistov, 5 pripravnikov in 4 tečajniki. Vsega so opravili 568 poletnih in 175 zimskih vzponov, 17 pristopov in 5 turnih smukov. Povprečje tur na aktivnega člana je tako kar 31, za kar pa ima seveda precej zaslug tudi najbolj aktiven med njimi Franček Knez.
Na občnem zboru (5. t. m.) so se domenili, da bo načelnik še naprej Janko Korent, med alpiniste so sprejeli Tratenška, tri tečajnike pa med pripravnike. Še naprej bodo sodelovali na raznih akcijah, pripravljajo odpravo Andi 82, za finansiranje katere so doslej opravili že več kot 1900 delovnih ur. Precej več pozornosti pa bo potrebno posvetiti inštruktorskemu kadru, saj ga sedaj takorekoč nimajo.
V Ajdovščini pet tečajnikov
Tudi v Ajdovščini se je alpinistična aktivnost v zadnjem letu precej okrepila. Izmed 15 članov AS jih je aktivnih sicer še vedno le osem, toda vključilo se je pet novih, ki obiskujejo alpinistično šolo pri AO Nova Gorica. Tudi v času pretekle zimske sezone so bili precej aktivni, avgusta pa so imeli lasten alpinistični tabor na planini Zapotok.
Obzornik 2
Druga številka glasila PD Drago Bregar, ki deluje v kolektivu Ljudske pravice, je na višini, kot se grafikom spodobi. V zajetni brošuri (obsega skoraj 50 strani formata Planinskega vestnika) najde planinec branje z vseh področij, ki ga zanimajo. Za uvodnim poročilom o odpravi Lotse 81 je več prigodnih sestavkov pa povzetkov, fotografij o društveni aktivnosti, napotkov za varno hojo v gore in še mnogokaj. Predstavili so tudi staro sirarno na Viševniku, kjer si urejajo postojanko in delo, ki so ga že vložili vanjo. Zapisek 2. rednega občnega zbora pa govori o celotni dejavnosti PD v letu 1980.
25. obletnica KS PZH
Komisija za speleologijo PZ. Hrvatske je bila osnovana konec leta 1956 z namenom, da poveže vse odseke v planinski organizaciji. Kasneje so prešli na organizacijo republiških tečajev in šolanje strokovnih kadrov. Posebno pomembna je publicistična dejavnost itd. Sedaj KS PZH povezuje 13 speleoloških odsekov, ki delujejo v PD na področju Hrvatske ali nekako 450 članov. Jubilej pa so proslavili delovno, s posvetom o premagovanju vodnih preprek v speleoloških objektih (11 predavanj!).
Delovno srečanje soavtorjev
V soboto in nedeljo (9. in 10. januarja) prihodnje leto bo v planinskem domu na Lisci delovni sestanek skupine, ki pripravlja priročnik Program za planinske vodnike. Urednik edicije Danilo Škerbinek se je zato obliko dela odločil, da bi kar najbolj poenotili in prečistili novi program, za katerega je že veliko zanimanja. V zaključni fazi je tudi program planinske šole.
Odisejada imenovana Daulagiri 81
V sredo, 6. januarja se bo v predavalnici Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani (Tržaška 25) predstavila odprava Daulagiri 81. O tem, kako so se trije naši alpinisti imeli na turi, ki je trajala polnih 15 dni (šteje za prvenstveni vzpon preko 4100 m visoke himalajske stene), bo pripovedoval Stane Belak-Šrauf: bila je prava odisejada.
Alpinismus 1/82
Na naslovnici Jean-Marc Boivin in na sredi, vmes pa veliko o turnem smučanju in tudi o našem alpinizmu. V poglavju o generaciji po prvi vojni je govora (ob veliki fotografiji) o Miri Marko Debelakovi. Reprezentančno mesto ima Kunaverjevo poročilo o odpravi Lotse 81. Ne manjkata tudi dvostranski (!) fotografiji – barvna in črno bela iz stene. Med informacijami pa je predstavljen se prvenstveni vzpon Kovača in Painkiherjeve v Aig. du Midi. Brez spremembe (od 80/81) je za zdaj tudi še seznam sodelavcev iz Jugoslavije: N. Fajdiga, F. Savenc in P. Ščetinin, kot izdajatelj pa novost – Reinhold Messner!
Dva AO ne bosta registrirana
Pri pregledu poročil za preteklo sezono je bilo ugotovljeno, da se je večina. alpinističnih kolektivov ravnala po navodilih in da ne bodo potrebna bistvena dopolnila. Poročil pa nista poslala Akademski AO in Šmarna gora, ki po sklepu KA PZS zato ne bosta registrirana. Kaj to pomeni, je za zdaj še težko oceniti in bo potrebno tolmačenje. Ali s tem izgube člani pravico sodelovanja na republiških in zveznih akcijah. Kaj bo potrebno storiti za ponovno registracijo, kdo (in kako) bo ugotavljal krivce…? Prav pa je, da je končno prišlo so zaostritve izvajanja sklepov in dogovorov, saj se bo sicer razkorak med organiziranostjo in usmerjenim delom ter dosežki posameznikov, oziroma manjših skupin, še naprej poveče- val. Tudi v svetu nam priznavajo, da je nivo našega alpinizma in še posebej ekspedicionizma, izredno visok, da pa je organiziranost na zelo zelo trhlih nogah, pa največkrat raje zamolčimo.
Težave makedonskih planincev
Čeprav je Makedonska planinska zveza zelo delavna saj v 90 planinskih društvih združuje približno 34.000 aktivnih planincev in upravlja 22 planinskih postojank, se v zadnjem času srečuje s težavami. Nekatere makedonske delovne organizacije in ustanove so si namreč začele prilaščati planinske postojanke. Tako sta si Teteks in Jugohrom iz Tetova prilastila planinski postojanki na Jelaku in Ljubotenu, interesna skupnost za odmor in rekreacijo iz Gevgelije si je prisvojila planinska domova na Šar planini in Kožutu v bližini Gevgelije, občinska skupščina iz Tetova pa je pred desetimi leti na mestu starega planinskega doma zgradila hotel Popova Šapka. V zameno so obljubili, da bodo zgradili nov planinski dom, vendar je vse ostalo le pri obljubah. Tudi druge občinske skupščine, planinskim društvom oporekajo lastništvo do planinskih domov. Tako na primer občinska skupščina občine Kisela voda od planinske zveze zahteva dokument, da je Planinski dom Karadjica pri Skopju njihov. Planinci tega ne morejo razumeti, saj so dom postavili planinci s prostovoljnim delom.
Makedonska planinska zveza je v zadnjem času prisiljena prek sodišč dokazovati svoje pravice, za plačilo sodnih stroškov pa na žalost porabi precej sredstev, ki so bila namenjena za dejavnost društev in planincev, poroča Tanjug.
Troje planinskih glasil
Zadnje dni smo dobili troje hrvaskih planinskih glasil.
Naše planine: veliko prigodnih zapisov, kako so se vzpenjali na Klimandžaro (PD Djakovo), pa veliko društvenih in podobnih novic.
Planinarski list: poudarek je na društvenih vesteh in srečanjih, vzpodbuden je zapis o 424 prostovoljnih delovnih dneh za potrebe PD Kamenjak, ne manjka tudi podatkov iz preteklosti tega društva.
Bilogorski planinar: srečanja, Pamir 81, zapis B. Predovića o vzponu na Pik Komunizma, pa društvene novice itd. Obe zadnji glasili predstavljata že precej več kot le društven značaj, prvo pa je medrepubliško, izdajata ga PZ Hrvatske ter Bosne in Hercegovine.
Franci Savenc
