Planinski vestnik 2007/01
Ledene poslastice v naši soseščini
Pogled na revni zaselek Mrzla voda (Riofreddo) ob cesti Trbiž – Rabelj ne obeta veliko in večina potnikov ga zato med vožnjo proti osrčju Julijcev preprosto spregleda. Nekaj drobnih hišic, kapelica in malo parkirišče … res ni bog ve kaj, zato pa je svet, ki se nahaja v dolini za njimi, toliko lepši in za skalne in ledne plezalce skoraj pravi raj.
Dolina Mrzle vode (Riofreddo) je dolga in prve poglede na bogastva, ki so ji bila zaupana v varstvo, lahko obiskovalec užije šele na prvi izravnavi, po kakšne pol ure hoje. Tu se pred njim razgrne pogled na obsežni okrešelj, nad katerim se mogočno dvigata vrhova Divje koze in Trbiške Krniške špice. Oba vrhova in njune stene so dobro znani cilji plezalcev, saj slovijo po za Julijce trdni kamnini in strmem plezanju.
Pozimi, ko dolino ovijata samota in molk, pa pogledov dlje kot za trenutek ne uspeta pritegniti ne Divja koza, ne Severni raz Trbiške Krniške špice, saj je, ko stopijo enkrat na plano iz objema smrekovih krošenj, vsa pozornost plezalcev običajno namenjena le še sinje modrim lisam ledu v severnem ostenju manj opazne in nižje Visoke police (Cima delle Cenge). Komu mar za s soncem ožarjene grebenske bakle! Je narejeno? Je led debel?
Za odgovora na ti vprašanji bo treba še navzgor, mimo utrdbe – kazemate, ostanka Alpske linije (italijanskega ekvivalenta Rupnikove linije), in krmilnice za divjad vse do velike jase, kjer se pogled na skrivnosti Mrzle vode dokončno odpre. Tu je morebitnim snubcem lednih linij v Visoki polici jasno vse.
Izbira lednih linij v Visoki polici je pestra. Tukajšnji slapovi sodijo med zahtevnejše in praviloma potekajo po odprti, strmi steni. V dobrih zimah z veliko vode in ledu je področje podobno najboljšemu kar ponuja Fournel, žal pa se to zgodi zelo redko. S prijetno izjemo. Slapišče Riofredda zamrzuje redno in debelo.
Zaledeneli slap Riofreddo sodi gotovo med daljše tovrstne smeri pri nas in v naši neposredni soseščini. Smer poteka ves čas po ozki, globoki grapi, ki je zarezana v desni bok severnega ostenja Visoke police. Težavnost ni previsoka; primerljiva je s Centralnim slapom v Prisojniku, varovališča so opremljena in večinoma zanesljiva, v kolikor jih poleti ne poškoduje padajoče kamenje, plezanje pa zaradi zaprtega ambienta ni posebno izpostavljeno. Slap običajno ugodno zaledeni šele v pozni zimi, če se ga boš lotil prej, pa utegneš v sveči naleteti na kakšno neprijetno presenečenje v obliki svečkastega ledu.
Ne bo odveč, če dodam, da je Riofreddo tudi dolga in ob neugodnih razmerah nevarna smer, saj si ves čas na udaru padajočega kamenja, ledu in morebitnih plazov, ki se lahko sprožijo v zgornjem delu grape. Po sneženju, ob otoplitvah in v primeru, da je v slapu že kakšna naveza, plezanje tu odsvetujem.
Ocena slapu: IV WI 5, 500 m. Slap so prvi splezali Trbižani v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja.
Dostop: Iz zaselka Mrzla voda se napotiš po dolini navzgor in slediš kolovozu vse do velike jase – planine z razpadajočo planšarijo in znamenjem (razpelom). Do sem je dobro uro hoje, odvisno od količine in vrste snega. Občasno je sneg na kolovozu do jase, ali pa vsaj do krmilnice, ki je ob kolovozu kakšnih deset minut pred jaso, steptan s snežnimi sanmi, kar precej olajša dostop.
Z jase nadaljuješ še 200 m naprej po cesti proti sedlu Prašnik (Sella Prasnig), nato pa se usmeriš levo na obsežna snežišča pod severno steno Visoke police. Snežiščem slediš vse do vstopa v smer, ki je v prvi večji grapi desno ob steni Visoke police. S planine je do vstopa v smer dobre pol ure hoje, skupaj od Mrzle vode torej 1.30 do 2 uri.
Opis:
1. R: Čez prvi, nekoliko krajši skok, nato pa čez strmega drugega do varovališča pri svedrovcu, na levi strani kotla (60 m, WI 4). Tu se odpre pregled nad nadaljnjim potekom ture. Levo nad varovališčem se pne Leva varianta Riofredda (WI 5+), mogočna sveča desno nad varovališčem pa je naša tura, Riofreddo (WI 5).
2. R: Po stopničastem slapišču navzgor, nato pa pod svečo desno na varovališče za svečo, pri treh svedrovcih (60 m, WI 4).
3. R: Sveča je običajno precej kašasta in mokra. Preko nje (90°, 15 m) na varovališče v žlebu (25 m, WI 5).
4. R: Po lažjem ledu levo ven na snežišče (60 m, WI 4). Po snežišču 50 m navzgor do zadnjega skoka.
5. R: Po strmem ledu do varovališča na začetku položnejše izstopne grape (60 m, WI 4+).
Po grapi preko manjših skokov v sedelce na robu stene (300 m, 45-50°).
Sestop: Če nameravaš plezati le do konca težav, to je do zadnjega sidrišča v smeri, ki se nahaja na začetku izstopne snežne grape, potem opisa sestopa skorajda ne potrebuješ. Z zadnjega sidrišča se k vstopu preprosto spustiš po vrvi s petimi 30- do 60-metrskimi spusti in nekaj hoje. Pred spustom preveri kakovost sidriščnih klinov, svedrovcev in pomožnih vrvic in najlonskih zank. Upoštevaj, da se v smeri pod tabo lahko nahaja še kakšna naveza!
»Riofredovcem« na velikopotezni način pa seveda ne uide dolg pohod v dolino Bele vode in preizkus iznajdljivosti pri vrnitvi na jutranje izhodišče. Od izstopne škrbine Riofredda se usmeriš naravnost navzdol, proti jugu, v izrazito grapo, in ji slediš nizvodno še kakšnih 100 m do manjšega kotla. Direktnega sestopa po grapi ne priporočam, čeprav je v zimah z veliko snega izvedljiv, zato splezaj iz kotla navzgor na njegov zahodni rob in se skozi rušje, sneg in bukovje prebij proti jugu in koči Brunner. Poleti poteka po tem gosto poraščenem terenu steza, ki pa pozimi običajno ni vidna. S škrbine je do koče 1 do 2 uri naporne hoje, odvisno od snežnih razmer. Od koče do ceste v dolini – sestop tu poteka po bolj ali manj očitni in uhojeni poti – pa prideš v pol ure. Skupaj je od izstopa do ceste 2 do 2 uri in pol hoje. Če si se Riofredda lotil preudarno, te sedaj tu, na cesti, čaka prevoz, če ne, se boš moral znajti kako drugače. Od zaselka Mrzla voda te loči približno 8 km asfalta.
Priporočljiva oprema: Poleg ostale ustrezne alpinistične opreme še 8 lednih vijakov, abalakov hook in dvojna 60 metrska vrv. Za dostop priporočam smuči ali krplje. Čelna svetilka!
V ostenju Visoke police pozimi občasno zamrzne še nekaj slapov, ki pa so vsi zahtevnejši od Riofredda. Neposredno levo ob Riofreddu se nahajata Mr. Risk (WI 7) in Vibra (WI 6), višje zgoraj na levi pa še Trident (WI 6) in Equilibrio (WI 6+). Nad prvo grapo desno ob Riofreddu je nekaj krajših skokov z ocenami med WI 5 in 5+.
Zemljevid: Alpe Giulie Occidentali Tarvisiano. Tabacco 019, 1 : 25.000.
Simon Slejko
