Mrtvih v gorah je vse več – Zima terjala 169 življenj
Čedalje večja vloga helikopterjev pri reševanju v gorah – V Švici kar 85 odstotkov reševalnih akcij izvedejo letalci
V času med 5. in 7. oktobrom je zasedala Mednarodna komisija za reševanje v gorah (IKAR). Delegati smo se sešli v turističnem naselju Malbun v Liechtensteinu ter po delu v podkomisijah na občnem zboru pregledali podatke o razmerah in napotke za delo v prihodnje.
Najbolj zanimiva so bila poročila podkomisij, ki so posebej obdelale teme, kot so letalsko reševanje, klasično gorsko reševanje, zdravstvene probleme in nesreče zaradi snežnih plazov.
V gorah, ki jih s svojo statistiko pokriva IKAR, je v letu 1983 umrlo 879 ljudi, poškodovanih pa jih je bilo 7515. GRS in letalci so opravili 10.399 akcij, samo letalci 3575 akcij.
V primerjavi z letom 1982 se je število nesreč povečalo, tehnika pa napredovala, saj npr. v Švici že kar 85% akcij izvedejo letalci.
V uporabi je že preverjena oprema, ki je tokrat ponekod pokazala nekaj pomanjkljivosti v izdelavi. Ker bi to lahko imelo slabe in nevarne posledice za življenje reševalcev in njihovih varovancev, so ustrezno obvestili in opozorili proizvajalce.
Zdravniška podkomisija je obravnavala vrsto vprašanj, od katerih se nekatera pogosto ponavljajo. Tako o delu z nezavestnimi ponesrečenci, o oživljanju in kako dolgo naj slednje traja, kako pomagati ponesrečenemu, ki toži o bolečinah in še o čem. Zdravniki so opozorili na pomanjkljivosti pri izvajanju zunanje masaže srca, ki je praviloma pretrda in zahteva več občutka. Zavzeli so odklonilno stališče do vprašanja, ali naj reševalec laik, ki je oskrbel ponesrečenca, da diagnozo, ko ga izroči v nadaljnjo oskrbo helikopterski posadki.
Letalska podkomisija je imela troje nesreč helikopterjev. En helikopter se je razbil, ker zaradi preobremenitve in prevelike nadmorske višine ni mogel poleteti, drugemu je padajoče kamenje sredi akcije odbilo del rotorja a mu je čudežno uspelo kljub temu pristati brez žrtev in dodatne škode. V Avstriji je med reševanjem s helikopterjem med poletom strmoglavil letalec.
Dogodki kažejo, da helikopterji opravljajo vedno težja in zahtevnejša reševanja. To vodi do zahtev po kar najboljšem šolanju vseh tistih, ki so vpleteni v letalsko reševanje.
Podkomisija za plazove je poročala o posledicah pretekle hude zime, ki je terjala v Evropi, ZDA in Kanadi skupno 169 življenj, še več pa je bilo poškodovanih in zasutih.
Podkomisija se slej ko prej prizadevno ukvarja s preventivo ter je v tem smislu ponovno opozorila na veliko število žrtev plazov med člani odprav v Himalajo ter na nov šport – sankanje z motornimi sanmi v gorskem svetu, ki ga ogrožajo plazovi. Letos pozimi je opravila obsežne preizkuse z aparati za iskanje zasutih v plazu ter ugotavljala usposobljenost posameznih izvedb, oziroma prednosti različnih valovnih dolžin. Rezultati govore v prid višji frekvenci, kar bi moralo zadostovati za odločitev, če bi vmes ne bilo še drugih dejavnikov. Spričo navedenega tudi občni zbor IKAR ni dosegel cilja, da prekine izdelavo naprav različnih valovnih dolžin. Po zapletenem glasovanju smo obtičali pri pomladanskem predlogu predsedstva IKAR, ki navaja minimalne zahteve in dejavnike, po katerih naj bi snovalci leta 1986 izbrali novo frekvenco. V nadaljevanju smo obdelali še vrsto drugih vprašanj ter se domenili, da bo prihodnje srečanje IKAR septembra 1985 na Norveškem.
Pavle Šegula
Zimske sobe in bivaki bodo od leta 1986 stalno odprti
Glavni odbor PZS je na zadnji seji posebno skrb namenil planinskemu gospodarstvu – Večja naročnina PV
V Planinskem domu v Gorah (791 m) nad Hrastnikom, je bila te dni tretja redna seja Glavnega odbora PZS, ki se je je poleg stalnih članov udeležilo 21 delegatov osmih meddruštvenih odborov. Najvišji organ slovenske planinske organizacije med skupščinama je zaradi obsežnega dnevnega reda (20 točk) zasedal kar dva dni, obdelali pa so tako rekoč vsa področja delovanja. Osnutek samoupravnega sporazuma o združitvi v Planinsko zvezo Jugoslavije so načelno sprejeli, čeprav se mnogim zdi nepotreben, saj bi zadostoval že statut. Poudariti pa je tudi potrebno, da je »zveza« naslednik dosedanje PZJ.
Posebno pozornost so posvetili planinskemu gospodarstvu. Sprejeli so poročilo o izvajanju družbenega dogovora za obdobje 1981-83 (s prilogo za letošnje leto) in izrekli zahvalo ter priznanje planinskim delavcem, ki so omogočili uresničitev tega dogovora. Med drugim so sprejeli tudi (dopolnjene in popravljene) pravilnike s področja planinskega gospodarstva. Vse neoskrbovane planinske postojanke (zavetišča, bivake in zimske sobe) je potrebno tako pripraviti, da bodo od začetka leta 1986 stalno odprte. Pohvalili so tudi PD Kranjska gora za obnovo Planinske koče na Gozdu in izdali garancijo za najetje kredita. Soglasno je bil sprejet tudi rebalans finančnega načrta PZS za letošnje leto.
Živahna je bila razprava o problematiki (še posebej finansiranju) našega alpinizma. Toda gradivo, ki je bilo pripravljeno, je GO PZS sprejel le kot informacijo, ob tem pa sprejel sklep, naj posebna skupina strokovnjakov vso problematiko ponovno prouči. Problem ni le v finansiranju, temveč tudi v organiziranosti dela KA. Podrobno so obdelali tudi program sanacije Planinskega vestnika, ki bo prihodnje leto slavil 90-letnico. Ni šlo brez povišanja naročnine. Za prihodnje leto (12 številk enakega obsega kot doslej) bo 1.500 din.
Ekstremni alpinizem doma in na tujem
V četrtek (25. oktobra) ob 18. uri bo na Medicinski fakulteti predavanje Domžalčana Silva Kara o ekstremnem alpinizmu doma in na tujem. Članom PD dr. Gorazd Zavrnik na tej fakulteti se je Karo že predstavil s predavanjem o Fitz Royu, Tokrat je pripravil nekaj povsem novega, bolj razmišljujoče in poglobljeno predavanje, s katerim se bo 18. decembra letos predstavil tudi v Cankarjevem domu.
Manaslu in Daulagiri
V sredo ob 19. uri bo v srednji dvorani Cankarjevega doma predavanje o prvem jugoslovanskem pristopu na Manaslu, 8163 m visoki himalajski vrh. O svojih doživetjih bodo pripovedovali Stipe Božič, Viki Grošelj in Aleš Kunaver, izbrane diapozitive pa bo dopolnjevala glasba.
Da bi ljubitelji alpinizma ne bili prikrajšani, so na ljubljanski TV prav zaradi tega predavanja prestavili »Filmsko delavnico«. Na sporedu bo šele 31. oktobra malo po 20. uri. V tej oddaji bo belgijski film Daulagiri – veliki izziv ter okrogla miza, pogovor, ki so ga posneli z Marjanom Cigličem, Tonetom Frelihom, Vikijem Grošljem, Tonijem Tršarjem in Slavom Vajtom. Beseda je tekla seveda o filmu in alpinizmu.
OD TOD IN TAM
Brez zimske sobe
PD Radovljica je letos veliko storila za gradnjo bivaka (zimske sobe) nad zgornjo postajo tovorne žičnice za Pogačnikov dom na Kriških podih. Pri prostovoljnem delu so se dobro odrezali tudi alpinisti, žal pa objekta letos še ne bo mogoče uporabljati. Ker so morali medtem podreti tudi barako, koder je bila dosedanja zimska soba, bodo Kriški podi letos pozimi v glavnem samevali. Novi bivak pa bo prostoren in dobro izoliran, poleti pa ga bodo lahko uporabljali tudi kot depandanso.
Ponovno o Breithornu?
Na sestanku meddruštvenega odbora gorenjskih PD so delegati opozorili, da je bila znova obujena »zadeva Breithorn«. Sodišče v Škofji Loki je sicer že razsodilo in vodjo oprostilo vsakršne krivde, sedaj pa se primer nadaljuje (že osmo leto) na višjem sodišču v Ljubljani, ker se je tožilec pritožil. Po splošnem mnenju bi veljalo za strokovno mnenje pritegniti tudi komisijo za GRS pri PZS.
80-letnica SPDT
V četrtek ob 19. uri bodo v tržaškem Kulturnem domu odprli kar dve fotografski razstavi. Prva bo kronološka o delovanju Slovenskega planinskega društva, druga pa je nastala kot rezultat fotografskega in likovnega natečaja (z zanimivim imenom »Med skalo in morjem«). Osrednja točka tega večera pa bo predstavitev dveh planinskih knjig, katerih izid je ob 80-letnici omogočilo SPDT.
V petek se bo slavje tržaških slovenskih planincev nadaljevalo. Proslava v veliki dvorani Kulturnega doma se bo pričela ob 20. uri z nagovorom predsednika Pina Rudeža. Osrednja točka te proslave pa bo kratek prikaz društvene zgodovine, ki ga bo spremljalo predvajanje diapozitivov.
Everest in Jalung Kang
Skopa poročila, ki prihajajo v glavno mesto Nepala, govore o dveh uspehih slovanskih alpinistov. Jozef Psotka (50) in Zoltan Demian (29) sta se v sredo povzpela na najvišjih vrh sveta Mount Everest (8848 m). Z njima v navezi je bil tudi eden od šerp. Kaže, da so prvi, ki so ponovili Sovjetsko smer v JZ steni.
Iz tabora poljske odprave pod masivom Kangčendzenge pa je prišla novica, da sta se Tadeusz Koreczak (29) in Wojcieh Wroz (41) brez dodatnega kisika povzpela na Jalung Kang, 8505 m. Na osnovi njihovih načrtov in prvih sporočil je mogoče sklepati, da so preplezali novo smer v JZ pobočjih gore.
Odslej redni sestanki koordinacijske komisije
Pred tednom dni je bil na Romaniji (BiH) sestanek koordinacijske komisije za alpinizem PZ Jugoslavije. Sarajevski alpinisti so udeležence najprej popeljali v sotesko Miljacke, kjer imajo plezalni vrtec, potem pa do planinskega doma, kjer so zasedali vso soboto popoldan. V nedeljo pa so imeli demonstracije tehnike varovanja na bližnjih skalah, ki so ji prisostvovali tudi udeleženci tamkajšnje AŠ.
KKA se bo v prihodnje sestajala dvakrat letno, med prvomajskimi prazniki v Paklenici, jeseni pa vsakokrat v drugi republiki, vabila (in druga gradiva) bodo vedno pošiljali na uradni naslov in še osebno načelnikom, ker se še vedno dogaja, da se kaj založi. Že do konca letošnjega leta bodo vse KA poslale svoje adresarje, obljubili pa so pošiljati tudi vse zapisnike, da bi bili vedno vsi na tekočem. Vsi so se zelo zanimali tudi za sezname predavateljev. Na povabila za mednarodna srečanja se bodo odzvali vsakokratni vabljenci, če pa jih bo dobila PZJ, pa bodo razpis poslali na vse KA.
Prihodnje leto med prvomajskimi prazniki naj bi hrvaški alpinisti poleg sestanka KKA pripravili še prvo jugoslovansko tekmovanje v skalolazenju, festival alpinističnih filmov in prikaz diapozitivov in mednarodni alpinistični tabor. Kje bo jesenski sestanek KKA, ki naj bi bil združen s seminarjem za inštruktorje alpinizma, se bodo pa še zmenili.
Nadalje so sklenili, da je nujno potrebno nadaljevati z vodenjem šole v Nepalu, za kategorizacijo bo še naprej skrbela podkomisija za vrhunski alpinizem PZS, vse pa bo potrebno storiti in raziskati ustrezne možnosti za zavarovanje plačila gorskih reševanj na tujem. Redno se bodo obveščali tudi ob vseh načrtih za odprave.
Srednjeročni načrt
Jutri ob 17. uri se bo v prostorih PZS sestala komisija za alpinizem na svoji tretji redni seji. Dnevni red obeta pomembne sklepe, predvsem v zvezi s pripravo srednjeročnega načrta (1985-90). Oceniti bo potrebno sklepe sestanka koordinacijske komisije za alpinizem PZJ, marsikaj pa se je nabralo tudi v mapi z oznako »nerešeno«. Znani bodo tudi že prvi sklepi seminarja v Kamniški Bistrici.
Gorenjska : Štajerska 2:0
Pred tednom dni je bila na Korošici tradicionalna nogometna tekma »na najvišji ravni«. Pomerili so se alpinisti Gorenjske in Štajerske, z dvema goloma pa so zmagali Gorenjci.
V nedeljo 14. t. m. je Srečo Rehberger v navezi z Jožefom Povšnarjem (oba AO Kranj) v Vršičih kot prvi prosto ponovil Mengeško smer. Najtežji je začetek (VII+), potem so težave VI- in V+.
Srečanje v Logarski dolini
V petek in soboto bo v Logarski dolini tradicionalno srečanje alpinistov predvojnih in prvih povojnih generacij. Organizatorji so razposlali 77 vabil, 61 pa jih je že obljubilo, da pridejo. (Za prijavljence je organiziran tudi prevoz s posebnim avtobusom, iz Kranja odpelje ob 15. uri.) V petek zvečer bo Stane Belak v domu predstavil tri himalajske odprave: Makalu, Everest, Daulagiri.
Črnuško sporočilo
Mirko Kranjc in Marjan Kovač sta prosto ponovila smer Češnovar-Srakar v Koglu, na klasičen način pa Šolar-Zajc. Člani AO Črnuče so plezali tudi v Bijelih stenah. Črv, Kunaver, Patarčič in Šolaja so ponovili Smer petih prstov, naveza Kunaver – Šolaja pa je plezala še v steni Ostrvice.
Umili so plezalni vrtec
Iz AO Domžale so nam sporočili, da so v četrtek popoldan ob pomoči prostovoljnih gasilcev iz Ihana opravili še zadnje čiščenje plezalnega vrtca. Z vodo so umili skale, da so odstranili zemljo, ki se je na njih nabrala med čiščenjem.
Bili pa so tudi v gorah. Predzadnji vikend na Kokrskem sedlu. Med drugim sta Ciril Jeglič in Jože Sitar ponovila Gregorinov steber, Janez Jeglič pa sam Ljubljansko, Gregorinov steber in Centralno – vse v Kalški gori.
Solo Bonattijev steber
Kljub vse boljšemu obveščanju nekateri dogodki kar predolgo ostanejo znani le posameznikom. Mladi Boris Žiljak (22), član AO Velebit je, denimo konec avgusta sam preplezal Bonattijev steber v Druju. To je prva hrvaška ponovitev in druga jugoslovanska SP. Boris Čujić je 31. septembra s Krešom Bosnarjem opravil 1. P Ologovega stebra v Kleku. Zaradi hude krušljivosti menita, da smer ni primerna za plezanje. 13. t. m. pa so plezali v Velincu (zelo lepa stena nad Karlobagom, visoka 100-160 M). Janko Branko in Čujič sta preplezala novo smer Hobit (V/IV+, 150 m, 2.30 h), Bosnar in Lenko Mastejčič pa »Spominjamo se Nenada Ivanoviča« (IV+, 150m 2 h) in »Paničarsko« (IV/III, 100 m).
Iz Zagreba tudi sporočajo, da se za dan republike odpravljajo v Grčijo, v skupino Meteora in morda še malo dlje. Vse je tudi že pripravljeno za prvo javno predavanje »Fani 84« o odpravi v Fanske gore.
Le v nižjih stenah
Predzadnji vikend je AO Matica pripravil skupno turo, toda udeležil se je je le en tečajnik in dva alpinista. Ugotavljajo pa, da bi jih bil poln avtobus, če bi šli v Paklenico. Ničo Kregar, Gorazd Zrimšek in Sandi Zorič so v soboto ponovili Šolar-Zajc v Koglu, v nedeljo pa Smer za stolpom v Skuti. Mariborčani pa so (poleg drugih) obiskali Osp. Matjaž Fištrovec in Matjaž Roter (oba AO Kozjak) sta v soboto preplezala Gobo, v nedeljo pa Muho.
Člani Soškega AO so obiskali Novi vrh. V soboto sta Viktor Golja in Darko Podgornik ponovila Zajedo pojoče travice (VI/VI-) in Rutarsko direktno. Janko Humar in Marko Kogoj pa sta opravila 3. PP Zajede planik (VI+/VI) in še prvenstveni vzpon: Darilo, VII-/VI, 130 m, 3,30 h. Nova smer vodi po sistemu prekinjenih poči tik ob Rutarski direktni, na njeni levi. V nedeljo je Janko Humar z Markom Pagom ponovil še Nevihtno smer (v grapi pod steno pa našel pulover). Mitja LoDuca je sam ponovil štiri smeri: Andrejino, Melitino, Črva in Megleno (vse okoli IV+, 120 m) ter preplezal še eno novo – Herbie (V-/IV+, 100 m). Vodi desno ob Megleni smeri in tudi on sporoča, da je nova smer zelo lepa.
Lepo priznanje
Zadnja (64) številka štirimesečnika »Rivista della montagna«, ki je poleg uradnega glasila CAI najboljša planinska revija italijanskega govornega področja, nas je vse presenetila. Z naslovnice se smehlja Franček Knez, članek o njem pa je na prvem mestu. Avtor članka je tržaški dopisnik Riviste Piero Spirito, pogovor pa je (letos v začetku poletja) prevajal Jurij Paljk. Tako poglobljenega in na tako vidnem mestu natisnjenega intervjuja v tujem glasilu prav gotovo še ni imel nobeden od naših alpinistov. Avtor seveda ni zamolčal, da je Franček sedaj v Južnem stebru Čo Oja, potem, ko je sodeloval že na odpravi »Everest’79« in je odločilno prispeval k dosežku odprave v J steni Lotseja.
Ni pa to edini članek, ki je zanimiv v zadnji številki Riviste della montagne. Dežela brez nasmeha (Il paese senza sorriso) s podnaslovom »Divje potepanje med Italijo in Jugoslavijo« obravnava vrsto planinskih tur v (Zahodnih in Vzhodnih) Julijskih Alpah.
Le prva ponovitev
Igor Škamperle (AO Postojna) je 14. t. m. med potepanjem po Fužinarskih planinah preplezal tudi JZ steno Debelega vrha. Ugotovil je, da sta tržaška alpinista Cergol in Zupančič, pred mesecem dejansko opravila 1. P Kozjekove smeri (za Stebrom, IV+/III-IV, 200 m), morda s kako varianto v vstopnem delu in ne prvenstveni vzpon. K sreči sta v steni pustila dva klina, na vrhu pa tudi opis, da je bila mogoča primerjava.
»Interalpin« v Innsbrucku
Kot predstavniki slovenske komisije za GRS, so se Stane Kersnik, Marjan Salberger in Stane Veninšek udeležili sejma reševalne opreme »Interalpin«, ki je bil od 11. do 13. t. m. v Innsbrücku. Ob številnih razstavljalcih iz vse Evrope so ugotovili, da so za našo GRS zanimive le tri firme: Kendler, Meinegast in Tyromont, predstavljeni izdelki pa za naše reševalce niso bistvena novost. Ob tej priložnosti so se domenili tudi za ogled izdelkov ing. Lorbeka, ki je doma iz Izole in že dalj časa zalaga s svojimi izdelki naše jamarje.
Hoja in plezanje III
V petek je Planinska založba pri PZS prejela prve izvode priročnika HOJA IN PLEZANJE. To temeljno delo naše alpinistične šole je prvič izšlo leta 1972, dve leti kasneje je izšla že druga izdaja, na tretjo pa smo morali čakati kar deset let. Učbenik, ki bo v prodaji po 450 din, sta v osnovi pripravila Tine Mihelič in Tone Škarja, dopolnili in priredili pa so ga France Malešič, ki je bil tudi urednik, Zvone Korenčan, Joža Mihelič, Bine Mlač in Iztok Tomazin. Ilustracije, vseh je kar 119 in so bile pripravljene povsem na novo, so delo Danila Cedilnika, jezikovni pregled pa je opravil prof. Tine Orel. Obseg je enak le po številu strani (246), saj je zaradi gostejšega tiska in boljše izkoriščenosti prostora bistveno več informacij, kot jih je bilo v prvih dveh izdajah. Vse so dopolnjene z najnovejšimi spoznanji.
Hitrost ne le v Himalaji
V letopisu OAV in DAV »Berg ’84« je zanimiva novica o »hitrostnem vzponu« na najvišji vrh Afrike. Američan Galen Rowell in Harold Knutson sta zjutraj štartala na meji narodnega parka (3810 m) in že po sedmih urah dosegla vrh Uhuru Peak, 5963 m. Za sestop sta razumljivo potrebovala manj, le štiri ure in pol. To je bil menda prvi vzpon in sestop v enem dnevu.
Domače in tuje gore
Pri založbi Obzorja pripravljajo dve novi deli iz zbirke. »Domače in tuje gore«. Prevod H. Harrerja BELI PAJEK, ki opisuje boj za S steno Eigerja, je že v tisku. Tik pred tem pa je tudi zbirka sestavkov, ki so nastali za oddaje »Odmevi z gora« in ima delovni naslov ZLATA NAVEZA.
Prva Čehoslovaka na Mt. Everest
Češkoslovaška alpinista, učitelj Josef Psotka (50) in geolog Zoltan Demjan (29) sta v sredo priplezala na Mount Everest kot prva predstavnika svoje države. Nanj sta se povzpela z južne strani. To je bil šele četrti vzpon na najvišjo goro po tej poti. Vodil ju je šerpa, ki je bil to pot šele drugič na Mount Everestu. Lani spomladi je na vrh priplezal z ameriško ekspedicijo, in to brez uporabe kisikovih bomb.
Franci Savenc
