26. avgusta 2025 sta Marco Sappa in Marco Ghisio opravila prvo ponovitev in prvi prosti vzpon smeri »l’Amitié,« ki so jo leta 2021 splezali François Cazzanelli, Francesco Ratti in Marco Farina. Smer poteka po južni steni Matterhorna, natančneje v bližini Pilastro dei Fiori, ki so ga prvi tamkajšnji plezalci poimenovali Pilastro Roberto Ferraris.
V smeri, ki se nameri na 650 m (16 raztežajev), je bilo treba prosto splezati še en raztežaj, predzadnji, ki ima sedaj oceno 8a/+, (7a obvezno).
Matterhorn je fascinantna gora in je bila vedno takšna za vse generacije alpinistov, še posebej za tiste iz Cervinije, ki imajo z njo zagotovo poseben odnos, pa ne samo to. Morda zato, ker Matterhorn za razliko od drugih večjih vrhov v Zahodnih Alpah stoji sam in neomajno dominira nad dolinami in prav z vsakega od zornih kotov je gora očarljiva še toliko bolj, če poznate potek(e) smeri, ki potekajo vzdolž njegovih sten in zgodovino teh vzponov s protagonisti, kot so Carrel(i), brata Schmid, Bonatti, …
Kot vemo, pa Gran Becca ni predvsem znan po (težkem) prostem plezanju, vendar se južna stena ponaša z vrsto plezalnih smeri, nekatere klasične, druge pa so v zadnjih dvajsetih letih vzpostavili Gabarrou, Cazzanelli in soplezalci z modernim pridihom, a hkrati ohranjajo občutek pustolovščine. Malo informacij minimalna uporaba svedrov(cev), odlična do vprašljiva skala in odsotnost gneče.
Plezalca sta se v ponedeljek, 25. avgusta 2025 s kolesi odpravila proti koči Duca degli Abruzzi, da bi bila naslednji dan čim bližje in kar najbolje izkoristila jutranje ure, ki so obetale boljše vreme. Malo ju je skrbelo popoldanski prihod oblakov.
26. sta ob 7:30 sta dosegla začetno polico, ko so prvi sončni žarki osvetlili steno. Prvi del sledi lažjemu nizu plošč in majhnih sten, nato pa se smer postopoma vzravna, ko se približuje previsnemu delu. Ob 11. sta dosegla vznožje raztežaja, ki ga je bilo treba sprostiti – še prosto preplezati. Na 3800 m nadmorske višine sta že malo težje zadihala, tudi zaradi tega, ker je stena pred njima obetala enega najvišjih težkih raztežajev v Alpah. Na polovici raztežaja je težko doseči poličko, ki ji sledi fizični prečni prehod v levo, ki vodi do še vedno nekoliko zahtevnega prehoda v kotu, ki ga je prvi Marco z nekaj poskusi preplezal. Končno je Matterhorn dočakal svojo oceno 8! Od vrha stebra, ki sta ga dosegla ob 13.30 sta ju zatem ločila dva raztežaja. Kot pišeta plezalca: gre za resnično razburljivo zračno smer, fantastično plezanje in popolnost, ki ti omogoča, da se potisneš do maksimuma …
