Bohinjske novice, oktober 2002
Konec septembra smo planinci in ljubitelji gora proslavljali 70-letnico planinske Koče pod Bogatinom.
Nastanek koče je tesno porezan z nastankom bohinjske podružnice SPD 16. 8. 1931, ki mu je kot prvi predsedoval Janko Hodnik is Srednje vasi. Bohinjska podružnica je bila, po bohinjskih »Triglavskih prijateljih« iz leta 1872, prvo uradno planinsko društvo na območju Bohinja. Že takoj po ustanovitvi so se bohinjski planinci zavedali, da je duša in srce vsakega planinskega društva prav planinska postojanka, ki jo upravlja društvo. Tako je deset odbornikov bohinjske podružnice že na svojem drugem občnem zboru naslovilo na Osrednji odbor SPD v Ljubljani prošnjo, da naj pride do skupnega sporazuma, glede gradnje novih postojank. Zavedali so se, da lahko finančno močnejša društva zasedejo vsa boljša mesta na bohinjskem območju, kar bi domačemu društvu gotovo škodovalo. Kmalu je zares prišlo do dogovora in bohinjski planinci so dobili lokacijo za svojo kočo.
Na Planini na Kraju so do leta 1931 samevali ostanki terenske bolnišnice avstrijske vojske, ki so jo postavili leta 1915. To je bila soški frontni liniji najbližja bolnišnica avstrijske vojske. Zgradbo so bohinjski planinci poleti 1932 obnovili in jo slovesno odpili 7. avgusta 1932.
Bohinjci smo tako tudi uradno dobili novo kočo na izjemni legi. Na Komni, ki je že postajala vse bolj popularna za smučanje, takrat še ni bilo drugih planinskih koč. Bile pa so pašne planine, uhojene poti iz prve svetovne vojne, z lahkim dostopom iz doline in predvsem – tu je bilo oknu v čudoviti svet doline triglavskih jezer. Prijetnega vzdušja ob odprtja prve bohinjske planinske postojanke ni mogla pokvariti niti krivična zahodna meja na Bogatinskem sedlu.
Najprej je bila v koči urejena le kuhinja in jedilnica, še pred zimo 1933 pa so uredili tudi nekaj ležišč. Prvi oskrbnik je bil poleti 1932 Janez Arh iz Srednje vasi, jesen pa majerica Frančiška Smukavec iz Češnjice. Kočo so oglaševali po radiu in časopisih.
Še istega leta so določili tudi prvega upravnika koče Tomaža Godca iz Bohinjske Bistrice in novega oskrbnika, ki je bil od 1933 naprej Franc Štros iz Stare Fužine.
Planincem pa se je kočica na Kraju zdela premajhna. Iz zapisnika občnega zbore Bohinjske podružnice z dne 2. aprila 1933 že beremo naslednje: »… Naval na kočo je zlasti pozimi od strani smučarjev tako velik, da ne moremo več odlašali s povečavo. Povečanje koče z napravo več sob in skupnih ležišč je nujno potrebno, kar je naša naloga in delo bližnje bodočnosti …«
Tako se je pričelo odvijati življenja krog naše postojanke pod Bogatinom. Društvo je vsako leto kaj dogradilo ali opremilo in ob koncu leta 1940 je imela koča že 15 sob in skupno ležišče – skupaj 54 ležišč.
Druga svetovna vojna je prekinila uspešno delovanje podružnice in naše planinske koče. Šele leta 1946 se je delo društva ponovno začelo, na skupščini v Ljubljani pa je bila opravljena republiška razdelitev planinskih postojank. Bohinjci smo dobili Kočo pod Bogatinom in staro Vodnikovo kočo na Velem polju. Vendar so bili v obeh kočah le goli zidovi in streha, inventar in oprema sta med vojno služila partizanom, vse ostalo (celo oknu in vrata) pa je bilo odnešeno. To so bili povojni časi, ko je manjkalo vsega: hrane, materiala, tudi ljudi.
Prizadevni bohinjski planinci so svojo Kočo na Kraju že 1947. leta obnovili in jo v isti sezoni odprli obiskovalcem, živila so bila takrat na nakaznice, krompir in zelenjavo pa so nabirali preko krajevnih odborov.
Huda leta so vendarle minila in leta 1954 je, ob nastanku PD Srednja vas v Bohinju iz stare Bohinjske podružnice, naša koča že imela elektriko iz daljnovoda HC Savica – Komna, pu tudi cisterno za vodo, greznico, drvarnico in urejen dostop – obnovljeno mulatjero iz doline.
Pridni in nezadržni člani srenskega planinskega društva so v naslednjih letih zgradili kar tri nove društvene koče, Koča na Kraju pa je kljub temu ostala izjemno pomembna postojanka. Ne le, da se je s priključitvijo Primorske slovenskim planincem na novo odprla pot proti Krnu in Soči, tudi zahodni konec spodnjebohinjskih gora je postajal čedalje bolj želen cilj vedno več pohodnikov. In tako je še danes.
Ob 70. jubileju koče je Planinsko društvo Bohinj Srednja vas v nedeljo, 22. septembra 2002 organiziralo srečanje planincev na Planini na Kraju. Kljub kislemu vremenu se je bilo vredno povzpeti do koče. Bilo je veselo, kot že dolgo ne.
Gospodar koče Franc Erlah je prebral pozdravne besede predsednika društva Janeza Korošca, čestitke in pozdrave iz Planinske zveze Slovenije pa je prenesel Jože Stanonik, predsednik Meddruštvenega odbora za Gorenjsko. O dogajanju v Bohinju med prvo svetovno vojno je spregovoril radovljiški župan in poznavalec Janko Stušek, Tilka Cvetek pa je opisala življenjsko zgodbo koče od izgradnje naprej. Za lep in pristni kulturni program, ki ga je povezoval Jože Kocjanc, sta poskrbeli Anica Bajt in Stanka Zupan iz Bohinjske Bistrice z recitacijo, zapeli so Polži, meh pa je še v popoldanske ure živahno raztegoval harmonikar Mitja Jeršič.
In kaj smo počeli drugi? Ob planinskem prazniku smo uživali v dobri jedači in pijači in z veseljem podoživljali doživetja v gorah in načrtovali nova. Srečni smo ugotovili, da nam je spet in spet lepo v – naši Koči pod Bogatinom!
Janez Korošec, Tilka Cvetek PD Srednja vas (foto: Robert Klančar)
