Peak 41 2002

Slovenski alpinizem 2002

Himalaja, Nepal, Peak 41 (6654 m)

Trajanje: 19.09.2002 – 27.10.2002

Člani odprave: Matija Jošt – Matic, Urban Golob, Aleš Kovač, Boštjan Jezovšek, Matej Kovačič, Uroš Samec, dr. Anja Jazbec, Ela Aristovnik; višja medicinska sestra

– Peak 41 (6654 m), zahodna stena 15. – 16. 10. 2002, Urban Golob, Uroš Samec, Matija Jošt, V, 4, M, 1500 m, 21 ur Prvi pristop na vrh.

– SPOMINSKA SMER JERNEJA SINKOVIČA, 18. 10. 2002, Boštjan Jezovšek, Matej Kovačič , Aleš Kovač, V, 4 M, 1500 m, 14 ur.

19. 9. Jutranji odhod iz Brnika – Kathmandu
23. 9. Uroš, Aleš, Matej in Boštjan odletijo v Luklo, kjer bodo nakupili vso hrano.
24. 9. Ostali člani odletijo v Luklo.
25. 9. Opravijo prvi dve etapi. Vreme je zelo slabo. Prespijo na 3800 metrih nad Chuthango.
26. – 28. 9. Zetwa La (5000 m) – Thuli Kharka (4300 m) – Kothe – Tangnang.
29. 9. Na višini 4900 metrov, na zadnji travnati ravnici pred ledenikom Khare postavijo bazni tabor.
30. 9. Urejanje baze. Popoldne prve ogledniške ture nad bazo. Urban, Aleš, Uroš in Matej se odpravijo po južni strani ledenika Khare, Boštjan gre po sredini ledenika Khare, Matic pa se odpravi po severni strani ledenika Khare. Boštjan ugotovi, da bi bilo plato pod steno mogoče doseči preko južnega kraka ledenega slapu, Aleš odkrije prehod iz juga, Matic pa spleza preko lažjih skal do snežnega žleba v pobočjih kote K 6113 m, ki vodi na plato pod steno. Odločijo se, da bodo uporabljali slednji prehod.
01. 10. Priprave na aklimatizacijsko turo. Povzpeti se nameravajo na Mera Peak (6476 m).
02. 10. Na višini 5800 m postavijo šotore in v njih prespijo.
03. 10. Zjutraj zapustijo šotore in se po normalni smeri (severna pobočja) odpravijo proti vrhu. Na vrhu so okoli 11. ure.
06. 10. Boštjan in Aleš se odpravita proti Peaku 41. Preplezata snežni žleb v pobočjih kote K 6113 m, ki privede na plato pod zahodno steno. Na višini 5600 metrov postavita šotor in v njem prespita.
07. 10. Aleš in Boštjan ponoči vstopita v steno, a po preplezanih 150 metrih sestopita nazaj do šotora pod steno. Boštjan je imel težave s čelno svetilko, nagajalo pa jima je tudi vreme. Matej, Urban in Matic zapustijo bazo, a zaradi slabega vremena na vstopu v skalna pobočja K 6113 m odložijo opremo in se v snežnem metežu vrnejo v bazo.
08. 10. Boštjan in Aleš sestopita v bazni tabor. Vreme je slabo. Sneži.
09. 10. Zjutraj je v baznem taboru 15 cm snega. Vreme je cel dan slabo.
11. 10. Uroš, Matej, Urban in Matic krenejo iz baznega tabora. Poberejo opremo, ki so jo odložili pred dnevi in pričnejo plezati po pobočjih kote K 6113 m. Ko so na začetku snežnega žleba, se vreme pokvari in sestopijo nazaj v bazni tabor. Odložijo opremo in sestopajo v snežnem metežu.
14. 10. Uroš, Urban in Matic krenejo iz baze. Popoldan v rahlem sneženju dosežejo plato pod zahodno steno (5600 m).
15. 10. Ob treh ponoči Urban, Uroš in Matic pričnejo s plezanjem v zahodni steni. V steni naletijo na izredno slabe razmere, saj je sneg večinoma nepredelan ter kložast. Izberejo smer levo od vrha, v žlebovih tik ob skalah. Spremlja jih dobro vreme, vendar zaradi slabih snežnih razmer napredujejo zelo počasi. Vse varovanje nameščajo v skalah. Po osmih urah jim uspe preplezati le približno 500 metrov stene. Plezajo do teme, nato v soju čelnih svetilk nadaljujejo in ob desetih izstopijo iz stene na severni greben na sedlu levo od vrha na višini 6500 metrov. Na srečo jim uspe najti zavetrno mesto za bivak. Ta dan se je ostala trojica (Aleš, Matej, Boštjan) povzpela do šotorov na platoju pod zahodno steno.
16. 10. Po hladni in vetrovni noči se Matic, Uroš in Urban nenavezani odpravijo po severnem grebenu, polnem nepredelanega snega, proti vrhu. Ob desetih stopijo na vrh. Nazaj grede pri bivaku poberejo še preostalo opremo in pričnejo s sestopom čez zahodno steno. Najprej opravijo šest spustov ob vrvi, nadaljujejo nenavezani, na koncu stene pa zopet opravijo sedem spustov ob vrvi. Ta dan je druga trojica (Aleš, Boštjan in Matej) poskusila z vzponom po severnem grebenu, vendar jih je slab sneg zavrnil, tako da so vzpon zaključili na višini okrog 6000 metrov po šestih urah plezanja. Po isti smeri so se vrnili do šotorov pod steno.
17. 10. Uroš, Urban in Matic sestopijo v bazni tabor. Aleš, Boštjan in Matej ostanejo v šotorih pod zahodno steno.
18. 10. Ob treh Aleš, Boštjan in Matej začnejo s plezanjem v zahodni steni. Plezajo lahki, brez spalnih vreč, kuhalnikov in bivak opreme. Izbrali so smer nekoliko bolj desno. Napredujejo hitro in ob 16. uri dosežejo rob stene, izstopijo na severni greben levo od vrha, okoli 150 m pod vrhom. Takrat pa začne močno snežiti. Odločijo se za sestop. Sestopajo po isti smeri kot prva trojka. Šotore na platoju pod steno dosežejo ob dveh ponoči.
19. 10. Boštjan, Matej in Aleš sestopijo v bazo.
20. 10. Baza – Thang Nang.
22. 10. Lukla.
27. 10. Prihod na Brnik.