2. decembra 1947 je bil ustanovni sestanek Alpinističnega odseka Mojstrana v gostilni pri Šmercu v Mojstrani.
Začetki dela komaj rojenega Alpinističnega odseka so bili težki. S skromno opremo se je bilo potrebno znajti. Ob dejstvu, da so si člani služili kruh v Železarni na Jesenicah, po drugih tovarnah ali na kmetijah, predvsem pa to, da je bilo število članov majhno, je bilo razumljivo, da je bil sleherni član angažiran, kondicijsko pripravljen in strokovno usposobljen.
– 1950 se je Janez Brojan udeležil slovenske odprave v Gesäuse in na Große Venediger.
– 1959 so člani Avgust Delavec, Stanko Klinar, Stanko Kofler in Janez Lavtižar obisklali Lienške Dolomite in se povzpeli na Grossglockner.
– 1960 so Pavel Baloh, Avgust Delavec, Stanko Klinar in Franc Lakota plezali v Dolomitih (Tri Cine) in se povzpeli na Marmolado.
– 1961 so se odpravili v Vališke Alpe. Pavel Baloh in Avgust Delavec sta prečila Matterhorn. Stanko Kofler in Janez Lavtižar pa sta se povzpela na Monte Roso. Pred tem so vsi skupaj splezali na Breithorn.
Marko Butinar in Niko Tancar sta avgusta 1961 v Triglavski steni preplezala prvenstveno smer in jo poimenoval po alpinistu Pavlu Peternelu iz Mojstrane, ki se je ponesrečil v Veliki Mojstrovki.
– 1963 Vzpon na Mont Blanc so opravili Avgust Delavec, Stanko Kofler, Rado Košir in Klavdij Mlekuž. Nato so preplezali še Biancograd v Piz Bernini in se na koncu povzpeli na Ortler.
– 1964 odprava v Durmitor v Črno goro. Člani Janko Ažman, Janez Brojan st., Janez Brojan ml., Avgust Delavec, Stanko Kofler, Klavdij Mlekuž. Opravili so več vzponov.
– 13. septembra 1964 je naveza Mitja Košir – Klavdij Mlekuž preplezala prvenstveni vzpon preko Črnega grabna v Triglavski steni.
Leta 1966 sta Rado Košir in Klavdij Mlekuž preplezala v steni Stenarja Ancljevo smer. Poimenovala sta jo po prijatelju Jožu Anclju, ki se je ponesrečil v gorah.
Jeseni 1966 je naveza Zvone Kofler – Janko Ažman opravila prvenstveni vzpon po razu Sfinge v Triglavski steni. Po nekajdnevnem garanju je nastala spoštovanja vredna smer Raz mojstranških veveric.
Oktobra 1967 je naveza Zvone Kofler – Klavdij Mlekuž opravila prvenstveni vzpon v SV steni Stenarja. Po zgledu iz tujine sta ga imenovala “Mojstranška diretissima” ocenjena s VI in mestoma s tehničnimi težavami A2, A3.
Mojstranške veverice, ki so se zgledovale po vevericah iz Cortine d’Ampezzo v Dolomitih, so iskale nove in nove cilje in jih našli v Dolomitih, Centralnih Alpah, Kavkazu, Karakorumu, Hindukušu, Himalaji, pogorjih Afrike in južne ter severne Amerike.
– 1967 Raz veveric v Zahodni Cini. Plezala Janko Ažman, Zvone Kofler.
Istega leta je Klavdij Mlekuž s Tonetom Sazonovim-Tonačem preplezal Bonatijev steber v Druju in Marionijevo smer v zahodni steni iste gore.
– 1968 Walkerjev steber v Grandes Jorasses. Plezali so Janko Ažman, Janez Brojan, Zvone Kofler, Klavdij Mlekuž.
– 1969 Največja streha v Veliki Cini. Plezala sta Janko Ažman, Zvone Kofler.
Severna stena Eigerja. Plezali so Janko Ažman, Janez Brojan, Zvone Kofler. Vzpon so prekinili s povratkom po steni zaradi slabega vremena.
– 1969 je Klavdij Mlekuž sodeloval v III. JAHO na Anapurno II..
– 1970 Mrtvaški prt v Grandes Jorasses. Plezali Janko Ažman, Janez Brojan, Zvone Kofler. Isti plezalci so preplezali še Bonatijevo smer v Grand Capucin.
– 1971 so Janko Ažman, Janez Brojan ml. in Zvone Kofler, sodelovali v odpravi AO Kranj v Hindukuš. Po osvojitvi 7496 m visokega Istor-o-nala (Konjska podkev) je ob vrnitvi v domovino v prometni nesreči v Kabulu preminil eden takrat najboljših slovenskih in jugoslovanskih alpinistov Zvone Kofler – Zvonc.
Leta 1972 sta v IV. JAHO v južno steno Makaluja sodelovala Janko Ažman in Janez Brojan ml. Janko Ažman je z Matijom Maležičem dosegel najvišjo točko preko 8000 m.
Istega leta je Janez Brojan st. sodeloval na odpravi AO Kranj v Visoki Atlas v Afriki.
– 1973 sta Janez Dovžan in Miha Smolej plezala v Yosemitih, kjer sta kot prva jugoslovanska naveza preplezala smer Triple direct.
– Leta 1973 je Jože Rožič plezal v Kavkazu.
Leta 1973 sta Goran Rabič in Izidor Kofler kot perspektivna mlada alpinista v Jugoslaviji prejela spominsko darilo od načelnika Komisije za alpinizem Aleša Kunaverja.
Ista naveza je 1974 v Paklenici v steni Anič kuk opravila prvo slovensko ponovitev zahtevne tehnične smeri Raz klina v enem dnevu. Prvi plazalci so za smer potrebovali osem dni. Alpinista, ki sta naredila prvo ponovitev pa dva dni.
Po vrnitvi iz Paklenice je v mesecu mladosti 11. maja 1974 med plezanjem smeri Jeglič-Kunaver v Debeli peči ugasnilo življenje Gorana Rabiča-Risanke.
Jeseni leta 1974 sta v V. JAHO odpravi na Kangbačen (7902 m) sodelovala Janez Dovžan in Miha Smolej. Janez Dovžan je priplezal na vrh. Miha Smolej pa je s soplezalcema Janezom Gradišarjem in Bojanom Pollakom osvojil Wedge Peak (6850 m), kar je bil tudi prvi vzpon na ta vrh.
– 1975 so Janko Ažman, Janez Dovžan in Jože Rožič sodelovali v VI. JAHO odpravi na Makalu. Po južni steni je bila gora premagana. Ažman in Dovžan sta dosegla vrh.
Na vrhuncu plezalnih sposobnosti članov AO Mojstrana je bila 1977 organizirana odprava v pogorje perujskih Andov. Opravljen je bil prvenstveni vzpon po vzhodni steni na Jerupaho Grande (6636 m). Vzpon sta opravila Dovžan in Manfreda. Smolej, Langus, Bučar, Polajnar, Podrekar in Riedl so opravili vzpon na Jirishanko Chico (5638 m). Odpravo so sestavljali Janko Ažman, Vojko Bučar, Janez Dovžan (vodja), Izidor Kofler, Kristjan Langus, Marjan Manfreda, Lubo Nemeček, Matevž Podrekar, Dušan Polajnar, Radovan Riedl (snemalec), Jože Rožič, Miha Smolej, Peter dr. Soklič (zdravnik) in pridružena člana Marjeta Starin in Dimitar Dudanov.
– 1977 so se člani odseka Avgust Delavec, Stanko Kofler in Franc Lakota udeležili slovenske alpinistične odprave na Mt Kenyo v Afriki.
– 1978 sta Izidor Kofler in Dušan Polajnar sodelovala v odpravi v pogorje Kavkaza (izmenjava z alpinisti Sovjetske Zveze). Opravili smo prečenje Zamoka (3930 m) in v slabem vremenu še vzpone na tritisočake.
– 1980 je Izidor Kofler sodeloval v odpravi AO Jesenice v pogorje Mt Kenye. Člani odprave so opravili nekaj prvenstvenih smeri, med drugimi tudi spominsko smer za ponesrečenim alpinistom Markom Domevščkom v Pik Delamere, ki sta jo preplezala Nace Horvat in Izidor Kofler.
1980 je Avgust Delavec sodeloval v slovenski odpravi Cordillero Blanco v Peruju.
– 1981 je Ivo Skumavc kot kuhar odprave sodeloval na odpravi v južno steno Lotseja.
– 1985 smo člani AO izvedli odpravo v Visoki Atlas v Afriko. Povzpeli smo se na najvišji vrh Toubkal (4167 m) in preostale štiritisočake v okolici koče Neltner. Udeleženci Jernej Brežan, Branko Pečar, Dušan Polajnar (vodja), Stanko Šmid, Franci Teraž..
– 1987 sta Brane Pečar in Martin Pavlovčič v Yosemitih preplezala smer Triple direct.
– 1987 je Dušan Polajnar sodeloval kot inštruktor v šoli za nepalske gorske vodnike v Manangu v gorski skupini Anapurn.
– 1992 je tedanji član AO Mojstrana Benjamin Ravnik sodeloval na odpravi v južno steno Anapurne I..
– 1994 je Senad Halilovič skupaj z alpinisti iz Kranja sodeloval v odpravi v Cordillero Blanco v Peru.
– 1996 so člani AO sodelovali v odpravi v čilske in argentinske Ande. Cilj odprave je bila 6959 m visoka Aconcagua. Za aklimatizacijo smo se povzpeli na San Jose (5884 m). Uspešni so bili Ažman, Dovžan, Kokalj, Pavlovčič in Šmid.
30. in 31. januarja 1996 so se na vrh Aconcague povzpeli Rajko Lotrič, Tone Urbas in Mitja Peternel. Ostali člani smo zaradi slabih vremenskih pogojev vzpon na goro prekinili. Z vzponom na vrh je bil cilj dosežen.
Odpravo so sestavljali Iztok Arnol, Janko Ažman, Jernej Brežan, Janez Dovžan, Izidor Kofler, Rajko Lotrič, Jože Martinjak, Martin Pavlovčič, Mitja Peternel, Dušan Polajnar (vodja), Stanko Šmid, Tonček Urbas, Franci dr. Kokalj (zdravnik) in pridruženi član Peter Dernič..
1996 je Senad Halilovič sodeloval v meddruštveni odpravi na Ama Dablam v Himalaji.
V obdobju od 1969 do 1978 smo člani AO sodelovali na alpinističnih rally-ih v Cassinovem rojstem mestu Leccu v Italiji.
Udeleževali smo se alpinističnih smučarskih tekmovanj Kramarjev smuk pod Storžičem, Štuparjev memorial s Kamniškega sedla in VTK tekmovanja v Tamarju.
Udeleževali smo se smučarskih tekmovanj s startom na vrhu Dobrača in ciljem pri skakalnicah v Beljaku.
Rezultati smučarskih tekmovanj so bili vrhunski.
Sodelovali smo na vseh triglavskih turnih smukih.
Po pregledni turnosmučarski tekmi Komna – Krma leta 1975 je Izidor Kofler sodeloval na alpinističnem rally-ju skupaj z Roman Robasom in Marjanom Manfredo v Cerviniji.
– 1979 smo člani AO izvedli rally po Karavankah v spomin Gorana Rabiča.
Člani smo veliko časa posvečali vzgoji mladih z organiziranjem plezalne ali alpinistične šole.
Od 14. 9. 89 do 18. 5. 90. smo izvedli plezalno šolo, ki so jo z izpitom zaključili Erika Brojan, Martina Čufar, Sašo Klincov, Peter Klofutar, Klavdija in Peter Mlekuž.
V letih od 1991 do 1993 smo s sidrnimi klini opremili plezalne vrtce v Urbasovi skali, Granšici in Grančišču.
Z razvojem športnega plezanja se je pri mladih pokazalo zanimanje za to zvrst. Tako smo se odločili, da v telovadnici Osnovne šole 16. decembra postavimo umetno plezalno steno. Otvoritev stene je bila 19. 2. 1993.
Martina Čufar je z zavzetim delom in marljivostjo pri treningih pod vodstvom očeta Martina začela v letu 1991 sodelovati na tekmah za pokal mladih, ki so bile organizirane v Sloveniji. Že po uvodnih tekmah se je pokazalo, da se razvija v uspešno športno plezalko, kar je razvidno iz nekaterih njenih nastopov:
1992 mladinsko svetovno prvenstvo Basel 6. mesto
prvi nastop na tekmi v ženski konkurenci
1993 tekma svetovnega pokala za ženske Nürnberg 15. mesto
državna prvakinja – mladinke
1994 mladinsko svetovno prvenstvo Leipzig 5. mesto
tekma svetovnega pokala za ženske Birmingham 6. mesto
državna prvakinja – mladinke
državna prvakinja – ženske
1995 mladinsko svetovno prvenstvo Laval 3. mesto
tekmi svetovnega pokala za ženske Birmingham in Moskva 5. mesto
državna prvakinja – mladinke
državna prvakinja – ženske
1996 mladinsko svetovno prvenstvo Moskva 2. mesto
tekma svetovnega pokala za ženske Val d’Iser 2. mesto
tekma najboljših plezalcev Rock master Arco 5. mesto
državna prvakinja – mladinke
državna prvakinja – ženske
1997 tekma svetovnega pokala za ženske Courmayer 2. mesto
tekma najboljših plezalcev Rock master Arco 7. mesto
državna prvakinja ženske
Za njeno uspešno plezalno pot sedaj skrbi trener Tomo Česen.
Martina spada v krog desetih najboljših športnih plezalk na svetu.
Še posebej pa se lahko pohvali s preplezano smerjo desete težavnostne stopnje, z imenom Kaj ti je deklica ali (8 b+) v Mišji peči, kar jo uvršča med pet plezalk na svetu, ki so zmogle preplezati smer s tako oceno.
V AO je naslednji vzgojni kader:
Gorski vodniki: Janez Brojan st., Avgust Delavec, Stanko Kofler, Franc Lakota, Dušan Polajnar
Alpinistični inštruktorji: Senad Halilovič, Rajko Lotrič, Martin Pavlovčič, Brane Pečar, Dušan Polajnar
Načelniki alpinističnega odseka Mojstrana:
Janez Brojan st. 2. 12. 1947 – 1958
Pavel Baloh 1958 – 1964
Klavdij Mlekuž 1964 – 1965
Zvone Hrastar 1965 – 1966
Stanko Kofler 1966 – 1974
Janez Brojan ml. 1974 – 1976
Angel Ozebek 1976 – 17. 1. 1980
Dušan Polajnar 17. 1. 1980 – 25. 2. 1994 (25. 6. 1980 – 3. 9. 1981 vojska)
Izidor Kofler (25. 6. 1980 – 3. 9. 1981) in od 25. 2. 1994 naprej
Sestavila: Dušan Polajnar in načelnik AO Izidor Kofler
