Planinski vestnik 2010/11
Pravi gospodje šele po 90. letu
Foto: Vladimir Habjan
V Koči na Gozdu na Vršiču se je v petek, 1. oktobra 2010, zbralo okrog šestdeset alpinistov veteranov na svojem vsakoletnem srečanju, ki so ga popestrili še s popoldanskim ogledom Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani.
Koča se je po 18. uri pričela polniti z udeleženci, ki so najprej opravili obvezno skupinsko slikanje. Pred uradnim delom srečanja so se alpinisti veterani z minuto molka spomnili preminulih Igorja Levstka in Zvonka Čemažarja, ki sta se v maju poslovila od zadnjega srečanja. Predsednik odbora za srečanja veteranov pri Planinski zvezi Slovenje France Zupan je z nekaj besedami predstavil Levstka kot sijajnega organizatorja in predstavnika generacije Kilarja in Vavkna, generacije, ki je prišla za prvo leta 1946. Imeli so program in nakazali so pot v prihodnost ter meje možnega dvignili navzgor. Čemažar pa je bil popolnoma drug človek, pesnik, ki je dal neko novo dimenzijo, opisuje pa ga en sam verz iz neke njegove pesmi: ”[…] če na vrhu gore gledaš, kako oblaki plavajo čez tebe […]”.
France Zupan je nato povabil k besedi podpredsednika PZS Toneta Tomšeta, ki je v imenu predsednika Bojana Rotovnika pozdravil vse navzoče in poudaril, da vodstvo PZS pozdravlja srečanja veteranov, ne samo alpinistov, saj se zaveda, da so v planinski organizaciji dolga leta delali tudi drugi ljudje, od katerih se lahko še veliko naučimo.
France Zupan je nato pohvalil vse navzoče z besedami ”dobri smo” in ugotovil, da so ustvarili neko socialno omrežje, ki po eni strani pomeni nudenje skromne pomoči tistemu, ki jo potrebuje, po drugi pa odgovornost, da se zavedajo, da ne gre samo za čast in veselje do druženja, temveč da je včasih za to pripadnost potrebno tudi nekaj narediti. V premislek udeležencem je podal tudi predlog spremembe srečanja, in sicer celodnevni izlet v Messnerjev muzej na Tirolsko.
Sledila je slavnostna podelitev spominskih daril, knjig Planinske založbe jubilantom Andreju Aplencu, Petru Ferjanu, Viktorju Megliču, Petru Mucku (80 let), Petru Jamniku, Petru Ščetininu, Franciju Savencu, Tonetu Jegliču (75 let), Janezu Golobu, Francu Jeromnu, Janezu Ruparju, Janezu Grilu, Danilu Škerbineku in Vladu Schlambergerju (70 let).
Starejšim kolegom je nato predaval Luka Lindič, eden perspektivnih slovenskih alpinistov. Njegove fotografije so nas popeljale v vertikalo Bagiratijev, domačih sten ter plezališč. Seveda je po večerji prijetno druženje trajalo še nekaj časa in večina udeležencev se je pozno poslovila ter odšla domov, nekaj pa se jih je naslednje jutro odpravilo v gore, proti Prisojniku, na Sleme, … do naslednjega srečanja.
Irena Mušič Habjan
