Slovenske novice, 12. junij 2022
POSOČJE
Poškodovanemu 22-letniku so do prve pomoči pomagali šele gorski reševalci. V Posočju vse več nesreč, zdravnikov, rešilcev in helikopterjev pa ni dovolj!
S poletjem in vedno večjim številom obiskovalcev v Posočju narašča tudi število nesreč. Tako se je v ponedeljek proti večeru na reki Soči poškodoval 22-letni kajakaš, pri spustu od Boke proti Trnovemu ob Soči si je izpahnil ramo. Dogodek sam niti ne bi pritegnil večje medijske pozornosti, saj ne gre za usodne poškodbe.
Foto: Blaž Samec
Vendar pa je moral ponesrečeni v neznosnih bolečinah kar slabe štiri ure čakati na prvo medicinsko pomoč, v tem času je bil brez protibolečinske terapije, brez zdravnika in tudi brez reševalnega vozila. Njegova zgodba je ponovno razkrila eno naših največjih zdravstvenih anomalij, pomanjkanje zdravnikov in dobre medicinske oskrbe v Posočju, predvsem nujne medicinske pomoči (NMP). Za njeno zagotavljanje bi predvsem nujno potrebovali namenske helikopterje.
Na že dolgo pereč problem našega prelepega Posočja je tokrat opozoril eden od gorskih reševalcev, ki je sodeloval v reševalni akciji. V facebook skupini Slovenski namenski reševalni helikopter se je pojavil njegov zapis z naslovom Nekaj o nujni medicinski pomoči v Posočju ali kdaj se ni dobro poškodovati, v katerem piše: »22 let sem gorski reševalec, za sabo imam več kot 300 reševalnih akcij, vendar se je včeraj zgodilo nekaj, o čemer bi se morali temeljito pogovoriti vsi pristojni deležniki za zagotavljanje medicinske oskrbe v Posočju.«
Poziv pristojnim
Nato je gorski reševalec opisal, kako so ob 19.38 prejeli poziv in se v dveh ekipah po zelo zahtevnem terenu odpravili do ponesrečenca. Dosegli so ga okoli 20.30 in ugotovili, da ima zaradi izpahnjene rame neznosne bolečine. Ugotovili so tudi, da mu ne morejo pomagati ne s protibolečinskimi sredstvi in ne s hitrim prevozom v bolnišnico.
»Idealno bi bilo ponesrečenca z vitlom dvigniti v helikopter, vendar posadke na Brniku dežurajo do 20.00, tako da je ta možnost transporta odpadla. Ker v naši ekipi ni bilo zdravnika, poškodovanec ni dobil sredstev proti bolečinam, vsak premik izpahnjene rame pa pomeni neznosno bolečino. Z brega Soče smo opravili okrog 50 metrov strmega vertikalnega dviga, nato je sledil transport po stezi, ki sta jo reševalca pred nami sproti obsekavala. Okrog 21.30 smo prečkali most Prosje, kjer bi nas po navadi pričakalo reševalno vozilo NMP z zdravnikom, poškodovanec bi dobil protibolečinsko terapijo, preložili bi ga v reševalno vozilo in čez uro bi bil v bolnišnici,« je v svojem zapisu še dejal gorski reševalec.
Vendar pa se to ni zgodilo, saj so izvedeli, da je bilo reševalno vozilo preusmerjeno na nujnejši primer. Prav tako so se na njihovo prošnjo, da bi prišel do ponesrečenca vsaj zdravnik, v Zdravstvenem domu Tolmin odzvali s pojasnilom, da je v ambulanti samo en zdravnik in bi ga lahko bolj nujno potrebovali kje drugje. Gorskim reševalcem ni preostalo drugega, kot da so 22-letnika okoli 22.20 sami odpeljali proti Tolminu.
»Smo leta 2022, sredi Evrope. Pozivam pristojne, naj prevetrijo zagotavljanje nujne medicinske pomoči v Posočju. Včeraj je šlo ‘le’ za hude bolečine, ki jih je moral poškodovanec po nepotrebnem prestajati, jutri bo mogoče šlo komu za življenje,« je še opozoril gorski reševalec in mlademu poškodovancu zaželel uspešno okrevanje, na koncu pa se mu je še opravičil, ker mu kljub naporom niso mogli priskrbeti optimalne oskrbe. »Ne želim niti pomisliti, kaj bi se zgodilo, če bi bile pri ponesrečencu prisotne še druge, skrite poškodbe (notranje),« je še zapisal gorski reševalec.
Vrh ledene gore
»Tako res ne gre več! To, kar se je zgodilo v ponedeljek, je le vrh ledene gore. Vsak dan se dogajajo takšne nesreče in vsak dan morajo ponesrečenci dolgo čakati na NMP, le da se o tem javno ne govori,« nam je povedal Robert Sabol. Reševalec v sistemu nujne medicinske pomoči (NMP) si že dolga leta prizadeva, da bi tudi v Sloveniji imeli namenske helikopterje, s katerimi bi občutno zmanjšali čas, v katerem bi ponesrečenci prišli do nujne medicinske pomoči. Poleg tega bi tudi razbremenili že tako pomanjkljivo zdravstveno osebje v zdravstvenih domovih.
Nekoliko bolj aktivni so bili Sabol in njegovi somišljeniki v okviru že omenjene facebook skupine v predvolilnem času in od večine strank dobili podporo za idejo o namenskih helikopterjih ter celo dosegli, da je ureditev tega segmenta zapisana v koalicijsko pogodbo. Vendar pa za zdaj še ni nobenega znaka, pove Sabol, da se na tem področju že kaj dogaja: »Upam, da ni šlo le za predvolilne obljube in da se bo začelo spreminjati na bolje. Naš sistem HNMP je slab in preprosto ne razumem, zakaj smo s Hrvaško v EU edina država, ki ga še nimamo bolje urejenega.
Po vsej Evropi imajo namenske helikopterje za zagotavljanje HNMP in povsod po svetu dežurajo tudi ponoči. Le pri nas ob 20. uri zaprejo in nehajo dežurati. Takšno medresorsko sodelovanje, ko občine zagotavljajo NMP, Uprava RS za zaščito in reševanje (URSZR) gorske reševalce, policija in vojska pa helikopterje, je očitno treba spremeniti. To se mora nehati,« je prepričan.
Tina Horvat
