14. pohod slovenskih železarjev uspešen

Železar, 22. september 1983

Štirinajstega pohoda slovenskih žele­zarjev, ki je bil 18. septembra, se je udeležilo prek 500 delavcev iz vseh organizacij združenega dela SOZD Slovenske žele­zarne, in sicer: iz železarne Ravne, železarne Štore, Verige Lesce, Plamena Kro­pa, Tovila Ljubljana, Žične Celje, Meta­lurškega inštituta Ljubljana in iz naše železarne.
Tudi tokrat smo imeli srečo z vreme­nom, saj je dan pred pohodom v dolinah deževalo, vršace gora pa je pobelil sneg. Ob čudovitem jasnem vremenu smo se z avtobusi odpeljali do zbirnega mesta na Zatrniku, od tam pa še do Rudnega polja. Udeležencem pohoda je spregovoril Mir­ko Podlipnik, ki je poudaril pomen vsa­koletnih pohodov in izročil Francu Telcerju spominsko darilo ob njegovem odhodu v pokoj. V dosedanjih množičnih pohodih je bil Franci prvi med prvimi, ki je uspešno organiziral in vodil pohode po koroških gorah, katere je organizirala železarna Ravne in ostale pohode v okvi­ru organizacij združenega dela. Zasluže­no spominsko darilo so mu izročile tudi druge delovne organizacije. Prepričani smo, da bo kljub temu, da ne bo več akti­vno delal v železarni, še vedno vodil svoje koroške železarje na organiziranih poho­dih v okviru SOZD SŽ.

Po tej kratki slovesnosti se je dolga ko­lona pohodnikov najprej pomikala po široki makadamski cesti, ki se je kasneje zožila v pravo planinsko pot, ki se vije med pokljuškimi gozdovi. Po kratkem vzponu smo pod seboj zagledali planino Konjščica, na kateri so se pasle črede krav in konjev. Prvi počitek je bil za nekatere udeležence pod Draškima vrhovo­ma na travnati planoti, kjer so bila v pre­teklosti manjša jezera. Tu smo s svojo prisotnostjo zmotili planinske živalce svizce, ki so jih pred leti prinesli iz za­hodnih dežel.
Sledil je kratek strm vzpon do Studorskih vratic, od koder se nam je odprl enkraten pogled na smaragdno zeleno gla­dino Bohinjskega jezera in na rajdo bohinjskih gora. Od tu je pot položnejša, korak je nekoliko daljši, hoja pa hitrejša. Po treh urah smo prispeli do Vodnikove­ga doma, kjer nam je gostoljubna oskrb­nica Angelca s svojimi sodelavci postre­gla z vsemi dobrotami, ki jih ob takih priložnostih potrebujemo.

Po kratkem počitku se je kolona po­hodnikov po izvijugani planinski poti povzpela do Bohinjskih vratič, kjer je ve­čina udeležencev počila, kajti nudil se je prelep pogled na Velo polje, katerega ob­dajajo vrhovi triglavskega pogorja. Obču­dovali smo tudi zasneženi Triglav in ob­novljeno ter razširjeno Kredarico. Pogled nam je ušel tudi na dolino Krme, ki je globoko pod nami in v njenem vznožju it naš cilj — Kovinarska koča. Od Bohinj­skih vratic, ki so na višini 1.979 metrov, se pot prevesi v dolino Krme sprva pod vznožje Vernerja, kmalu pa so bili na poti, ki vodi na Triglav. Pogledi so nam med hojo uhajali na prepadne stene Tosca, obeh Draških vrhov in Rjavino.
Ob vznožju doline Krme so marljivi planinci Planinskega društva Javornik — Koroška Bela organizirali za naše žejne pohodnike prvo okrepčilo. Neutrudni planinski delavec Oto Pirc nam je postre­gel s sokovi in pivom. Ko smo se približa­li Kovinarski koči, smo že v daljavi slišali praznično vzdušje in poskočne viže pi­halnega orkestra Jeseniških železarjev. Tudi pohodniki smo se pridružili prazno­vanju DNEVA PLANINCEV, ki je bilo le­tos v dolini Krme pri Kovinarski koči, v izvedbi Planinskega društva Javornik — Koroška Bela. Po zasluženi malici smo kljub naporom na pohodu našli nekaj »rezerve«, da smo se ob prijetni glasbi za­vrteli.
Praznovanje se je potegnilo skoraj do teme, ko smo se zadnji poslovili od naših gostov iz vseh organizacij združenega de­la SOZD SŽ.
Upravičeno delim mnenje vseh udele­žencev, da je tudi 14. pohod železarjev uspel. Prav gotovo je k temu veliko pri­spevalo tudi lepo vreme, ki je tudi tokrat »držalo« z nami.
Ob koncu tega zapisa se zahvaljujem gorskim vodnikom in reševalcem za nji­hovo pomoč pri organiziranju in izvaja­nju pohoda.
Za nami je zopet lepo doživetje. Želimo si lahko le to, da bo teh še več, zato upo­rabimo geslo »na svidenje na 15. poho­du«!

Pavel Dimitrov

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja