Delo, 15. januar 1977
Poznavanje plazov, kdaj, zakaj in na kakšnem terenu se najraje sprožijo, lahko reši številna življenja – Tečaji naj poučijo in izurijo smučarske učitelje
LJUBLJANA, 14. januarja
Med predrago plačanimi nauki zeleniške tragedije je tudi ta, da bi morali smučarski učitelji in tisti, ki vodijo skupine po smučiščih, imeti tečaj ali izpit iz poznavanja plazov, pravi namestnik načelnika podkomisije za plazove slovenske gorske reševalne službe ing. Franček Mulej. Kar se plazov tiče, pravi, je turno smučanje dostikrat še bolj nevarno kot sam alpinizem.
Take tečaje bi po njegovem mnenju morala prirejati smučarska zveza. Planinska zveza prireja na primer vsako leto dan varstva pred snežnimi plazovi. Tak dan je bil preteklo soboto in nedeljo v domu pod Storžičem. Običajno se udeleženci tega posvetovanja seznanjajo z novostmi s tega področja. Letos so se na primer podrobno seznanjali s tem, kako se ugotavlja stopnja nevarnosti pred plazovi s prerezom snežne odeje. Po tej metodi na grobo ocenijo varnost na turnih smučanjih in še posebej pri prečenju nevarnih snežnih strmin, je povedal F. Mulej. Po njegovem mnenju je znanje o plazovih potrebno smučarskim učiteljem še bolj kot pa inštruktorjem alpinizma. Zeleniška smučišča so po njegovem mnenju take vrste, kjer je treba biti še posebno previden. Beseda je nanesla na to, kdaj se sploh sprožijo plazovi. Kadar pade več kot 30 cm snega je nevarnost plazu na vseh pobočjih, ki so nagnjena za 20 do 50 stopinj. To pa je seveda odvisno tudi od vrste snega, od sestave odeje, temperature med sneženjem in po njem. Pozimi se lahko plaz sproži še nekaj tednov po sneženju, zlasti na severnih in severovzhodnih pobočjih, ko nastane ob nizkih temperaturah tako imenovani plovni sneg kloža. Ob mrazu se namreč snežne zgornje plasti snega skrčijo, zaradi česar nastane med njimi praznina in se sproži plaz. Spomladi je nevarnejša odjuga zaradi talnih plazov. To so plazovi, ki običajno poberejo sneg do tal.
Plazovi terjajo v Alpah sorazmerno veliko žrtev, je povedal F. Mulej. V tridesetih letih, se pravi v letih od 1941 do 1971, je pod plazovi v Švici umrlo 382 turistov, 177 delavcev na raznih objektih in 190 ljudi v vaseh in naseljih. Skupaj je v teh letih izgubilo življenje 749 ljudi. Na leto torej okrog 25 ljudi.
Po podatkih Planinskega vestnika iz leta 1953 je bilo leto poprej (leta 1952) zaradi visokega snega v Sloveniji kar 30 smrtnih žrtev, vendar so vštete tudi žrtve, ki se v času nesreče niso ukvarjale s športno-rekreativno dejavnostjo.
Obdobje od leta 1952 pa do zadnjega novega leta je bilo precej bolj varno, saj smo v teh letih zabeležili le 17 žrtev plazov.
Izredno nesrečno pa se je začelo letošnje leto, saj je do sredine januarja bela smrt zahtevala kar sedem žrtev.
Za Avstrijo imamo podatke za 15 let od leta 1959 do 1974. V tem času je zgubilo življenje zaradi plazov 394 ljudi, kar znese 26,2 na leto. Če te številke primerjamo z našimi, potem je pri nas šestkrat manj žrtev plazov kot v teh deželah. Seveda pa so številke težko primerljive, saj je Švica bolj gorata od Avstrije in Avstrija bolj kot Slovenija.
Gorska reševalna služba je zaradi čedalje bolj množičnega obiska gora lani uvedla redno službo, ki je opozarjala na nevarnost plazov. Letos je to nalogo prevzel Hidrometeorološki zavod Slovenije in redno obvešča obiskovalce gora na možnost proženja plazov. To odgovornost opravlja ves čas že priznani strokovnjak dr. Frane Bernot. Vendar pa jemljejo ljudje ta opozorila še premalo resno, pravi ing. F. Mulej.
V. J.
U. S.
