Slovenec, 20. junij 1935
Stranje pri Kamniku, 18. junij
Prepričani smo, da kaj takega v starodavni cerkvi sv. Primoža in Felicijana nad Kamnikom še nikoli ni bilo. Letos na binkoštni ponedeljek, ko smo ondi praznovali patronsko cerkveni opravilo, so bili številni romarji, ki so ta dan pribile na goro, priče zlate poroke, ki sta jo ta dan ondi slavila domačina Slevec Valentin in njegova žena Apolonija roj. Balantič iz Praprotna sv. Primoža št. 6.
S križem v rokah sta prispela zlatoporočenca na goro, obdana od velikega števila otrok, vnukov, prijateljev in znancev. Med potjo ju je spremljalo živahno potrkavanje primoških zvonov, pri cerkvi pa ju je sprejelo čedno število domačega in tujega ljudstva. Ginjenega srca sta poslušala pozdrave in čestitke mladine, ki jima je čestitala v imenu župnije in v imenu sorodnikov.
Že naša slika kaže, da je kraj, kjer živi zlati par, hribovit, da je na njem življenje težko. Vrhu tega sta odredila še dvanajst otrok: devet je še živih, trije sinovi in šest hčera. Z otroki je pa tudi križ in trpljenje; kdo je, ki bi tega ne vedel! Tako sta torej zlatoporočenca hodila vse svoje življenje po potih težav in križev, zato se je prav spodobilo, da sta na tej postojanki v višavah Svetega Primoža doživela vsaj en dan radosti in veselja. Bog pa naj ju čuva in blagoslavlja še v prihodnje.
