Glas, 11. marec 1975
Kronisti planinskih in gorskih nesreč ugotavljajo, da se je v zadnjih 160 letih ponesrečilo v naših gorah več kot 300 ljudi. Ena hujših planinskih nesreč se je pripetila 23. marca leta 1968 na Slemenu pod Mojstrovko, kjer je plaz uničil življenja Alojzu Gajšku, Andreju Noču, Janezu Robiču in Rafaelu Zupanu. To je bila po letu 1937, ko je plaz pod Storžiče in zasul devet tržiških smučarjev, najhujša nesreča. Razen omenjenih štirih obetavnih alpinistov in planincev se je leto kasneje pod Sneženjakom smrtno ponesrečil dr. Alojz Dolhar iz Trbiža, v severni steni Mojstrovke Pavel Peternel z Dovjega, 22. julija leta 1969 v severnem razu Travnika dr. Uroš Tršan in dr. Brane Pretnar, 13. julija leta 1970 pa so stene triglavskega pogorja zahtevale življenja Matije Koširja, Janeza Kovača in Iztoka Pipana.
V spomin ponesrečenih bodo planinci in alpinisti Javornika, Koroške Bele, Jesenic, Dovjega, Mojstrane in Martuljka organizirali v nedeljo, 23. marca, spominski pohod z Vršiča prek Slemena v Tamar.
Jubilej radovljiških planincev
Letos slavi slovenska planinska organizacija več jubilejev. 8. februarja je minilo 80 let od izida prve številke Planinskega vestnika, včeraj pa je preteklo osem desetletij, odkar je bila na Gorenjskem ustanovljena prva podružnica Slovenskega planinskega društva. To je bilo v Radovljici. Pred njo sta bili oblikovani le podružnici v Kamniku in v Gornjem gradu. Že v ustanovnem letu je zrasla na Velem polju Vodnikova koča, posvečena 100. obletnici prvega pristopa slovenskega pesnika na Triglav, sledile pa so ji Tomčeva koča na Poljski planini nad Drago, Vilfanova koča pod Begunjščico in Roblekov dom na Begunjščici. Radovljičani so zgradili tudi zavetišče pod Rodico in prvi planinski objekt v Planici. Obnovili so Valvasorjev dom pod Stolom in Pogačnikov dom pri Kriških jezerih. Radovljiško društvo je med najprizadevnejšim i in najmnožičnejšimi društvi v republiki. Združuje 1500 aktivnih članov, med katerimi jih je večina delavcev.
Nove naloge jeseniških gorskih reševalcev
Konec februarja je bil občni zbor postaje Gorske reševalne službe Jesenice, ki se ga je udeležilo okrog 30 reševalcev in gostje iz Rateč, Kranjske gore in Mojstrane. Jeseniški reševalci so na zboru ugotovili, da jih zmanjševanje števila nesreč v gorah ne sme uspavati, temveč spodbuditi za še boljše delo pri vzgoji obiskovalcev gora na eni in večji svoji usposobljenosti na drugi strani. Veseli jih, da je med reševalci vedno več mladih, kar je rezultat dobrega dela mladinskega in tudi alpinističnega odseka. Takšno usmeritev postaje kaže podpirati tudi v prihodnje, saj je področje , ki ga pokrivajo jeseniška in druge postaje GRS v zgornji savski dolini vodilno v republiki po obisku kakor tudi po nevarnostih za nesreče. Pomembno poslanstvo pa opravijo jeseniški gorski reševalci ob prireditvah v Dražgošah, ob množičnih pohodih na Stol in Triglav, pri triglavski štafeti itd. Reševalci imajo na postaji tudi dva vodnika lavinskih psov ter dva reševalca, usposobljena za reševanje s helikopterjem. Reševalcem pomagajo občinska skupščina Jesenice, Zdravstveni dom, postaja milice itd., s katerimi že več let uspešno sodelujejo. Na zboru so se odločili zbrati zgodovino gorskega reševanja na Jesenicah in na triglavskem področju sploh. Žal pa te uspehe zasenči dejstvo, da se bodo morali gorski reševalci umakniti iz Kosove graščine, kjer imajo lepo urejene prostore. Na zboru so zahtevali, naj se čim prej najdejo novi prostori, ki so za dejavnost in pomembnost službe nujni.
Za načelnika so izvolili Jožeta Makovca.
Uroš Župančič
