Izlet je priredil DPZIO J. Stefan
Primorski dnevnik, 3. oktober 1990
Vsakoletnega izleta v gore, ki ga prireja DPZIO J. Štefan pred začetkom šolskega leta, se je letos udeležilo 19 izletnikov. Med temi so bili dijaki raznih tržaških višjih srednjih šol, učno in neučno osebje ter prijatelji spremljevalci SPDT.
Planinski pohod se je začel v nedeljo 9. septembra, v Kamniški Bistrici. Odtod se je pot vztrajno vzpenjala do Cojzove koče na Kokrskem sedlu na višini 1791 m. V približno treh urah pešačenja smo torej premagali skoraj 1200 metrov višinske razlike. Po postanku v koči smo se podali na najvišji vrh Kamniških Alp, na 2558 metrov visoki Grintavec. Vreme je bilo ugodno za hojo, čeprav je nizka oblačnost občasno zastirala pogled na druge vrhove. Kljub temu je razgled z Grintovca poplačal napore skoraj dvourne hoje. Tu smo tudi posneli gornjo sliko. Program prvega dne je s tem bil izpopolnjen – prenočili smo v Zoisovi koči.
Naslednjega dne vreme ni obetalo zjasnitve. Nizka oblačnost se je še bolj kot dan prej vlekla po pogorju, a dež še ni grozil. Kljub temu smo krenili v smer koče na Kamniškem sedlu na višini 1870 metrov. Po približno dvourni hoji se je skupina razdelila: slaba polovica je krenila na napornejšo pot osvojitve drugega najvišjega vrha v Kamniških Alpah, na Skuto (2532 m), ostali pa smo se po drugi poti povzpeli na Tursko goro (2251 m), od koder smo imeli lep razgled na Logarsko dolino.
Pešačenje in plezanje po varovani gorski poti smo po več kot treh urah zaključili v koči na Kamniškem sedlu. S tem smo dosegli vse zastavljene cilje našega planinskega pohoda. Ker vreme ni obetalo dobrega, smo se še zgodaj popoldne podali v dolino do planinskega doma v Kamniški Bistrici, od koder smo krenili proti domu. Kaj še reči? Konec dober – vse dobro. Udeleženec
