Tečaji za vodnike so dokaj zahtevni

Primorski dnevnik, 3. marec 1974

Tudi SPDT skrbi za vzgojo svojih strokovnih kadrov
STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE PLANINCEV

Da bi postali vodniki tudi v zimskih razmerah, smo se morali udeležiti tečaja, ki ga je organizirala Planinska zveza Slovenije na Komni od 25. januarja do 3. februarja, Letos je zelo malo snežilo, na Komni pa je bilo še precej snega.
Pri hotelu Zlatorog ob Bohinjskem jezeru smo se zbrali vsi tečajniki. Večinoma smo se poznali, saj smo skupaj opravili tudi letni tečaj v Vratih in zimski pripravljalni na Pohorju. Skupaj smo nato odšli na Komno. Pot je bila močno zasnežena in jo je bilo težko razločiti. K sreči pa so naši voditelji teren dobro poznah in so nas po dveh urah hoje pripeljali na cilj. Že naslednji dan smo pričeli s tečajem smučanja. Blizu naše hoče je bil ugoden teren, kjer smo lahko vadili. Razdelili smo se po skupinah in delali vse mogoče vaje. Smučati smo morali v vseh vrstah snega, obvladati smučarsko tehniko in zadovoljivo izvajati vaje, ki so nam jih predvajali inštruktorji. Pri tem so se nekateri bolje, drugi slabše izkazali. Tako smo vadili dvakrat na dan, tri ure zjutraj, tri ure popoldne, čisto dovolj, saj smo bili zvečer utrujeni. Imeli smo dovolj časa za počitek, a kljub temu je nekaterim drugi dan še poznala utrujenost. Zvečer so bila ponavadi na vrsti predavanja in prikazovanje diapozitivov. V prvi dneh smo imeli zelo lepo vreme, ki nam je tudi omogočllo, da smo šli na turo. Odpravili smo se na Bogatinsko sedlo, od tam pa smo se povzpeli na Lanževico, od koder smo se spustili v dolino. Smuk je bil zelo prijeten, vendar utrudljiv, ker smo ves čas vozili po visokem, svežem snegu. Vsekakor pa je tura popolnoma uspela. V načrtu sta bili še dve turi, a jih zaradi slabega vremena nismo mogli izvesti. Zadnje dni je namreč brez prestanka močno snežilo, tako da smo morali ostati v koči.
Vodili smo tudi iskanje in reševanje ponesrečenca izpod plazu, gradili transportna sredstva, spuščali ponesrečenca po hudih strminah s pomočjo sidrišča.
Poleg dela na terenu, smo morali opraviti dva testa, ki sta vsebovala sto vprašanj glede prve pomoči, metode in organizacije dela, gorske reševalne službe, nevarnosti v gorah, vremenoslovja itd.
Letos so se voditelji pri izvajanju tečaja poslužili novih metod. Ni bilo več tako stroge discipline, kot v prejšnjih letih. Imeli smo obilo časa za učenje, počitek, zabavo in igre. Vsak dan je bil na sporedu zabavni večer. Na razpolago smo imeli tudi televizor.
Vsekakor lepšega kraja, kot je Komna, organizatorji niso mogli izbrati. Ko je pokrita s snegom je čudovita. Povsod okoli so vrhovi, ki se svetlikajo v soncu. Porodi se želja, da bi za vedno ostal v gorah, nekje odtujen in daleč od mesta, tovarn, ropota, umazanega zraka.

P.

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja