podnebni arhivi iz lesa
Vsako poletje se v švicarskih Alpah, od Arolla do Zermatta in Zinala, izpod ledeniških moren znova pokažejo ostanki nekdanjih gozdov. Debla, korenine in veje, ki jih je led ohranil več kot deset tisoč let, niso le naravne kuriozitete, temveč ključni nosilci podnebne zgodovine. Njihovo odkrivanje in dokumentiranje je v središču dela francoskega raziskovalca Melaine Le Roya, doktorja geomorfologije, ki se vsako jesen odpravi v Valais, da bi z motorno žago rešil te dragocene lesene fragmente pred dokončnim izginotjem.
Geomorfologija: veda o oblikovanju Zemljine površine
Geomorfologija je znanstvena disciplina, ki preučuje oblike reliefa in procese, ki jih ustvarjajo. Vključuje analizo delovanja ledenikov, rek, vetra in drugih naravnih sil, ki oblikujejo pokrajino skozi čas. Le Roy kot geomorfolog ne raziskuje le površinskih sprememb, temveč tudi njihove povezave s podnebnimi cikli in zgodovinskimi premiki naravnega okolja.
Dendroglaciologija: branje podnebja iz drevesnih obročev
Posebna veja znanosti, ki jo Le Roy prakticira, je dendroglaciologija – interdisciplinarna metoda, ki združuje dendrokronologijo (študij drevesnih obročev) in glaciologijo (študij ledenikov). Vsak obroč v drevesnem deblu nosi podatke o letnih temperaturah, padavinah, plazovih, napadih žuželk in celo o gibanju ledenikov. Ko so ti leseni ostanki natančno datirani, omogočajo rekonstrukcijo podnebnih razmer v holocenu – obdobju zadnjih približno 11.700 let.
»Ti zapisi zagotavljajo tako datum kot natančno lokacijo, kjer je ledenik prekrival gozd. So resnični dokazi,« pojasnjuje Le Roy. Njegova odkritja potrjujejo, da so se ledeniki v preteklosti že umikali, a nikoli s tako hitrostjo kot danes – kar nedvoumno kaže na vpliv človekove dejavnosti.
Tekma s časom
Zbiranje teh ostankov je časovno omejeno. Ko se morene stabilizirajo, jih hitro preraste vegetacija, kar onemogoči nadaljnje raziskave. Le Roy opozarja, da bo čez dvajset let večina teh vzorcev izgubljena. »Če zamudimo sezono, izgubimo edinstvene dokaze,« pravi.
Zato si prizadeva ustvariti lesno knjižnico – zbirko vzorcev, ki bo prihodnjim generacijam omogočila vpogled v podnebno zgodovino z metodami, ki jih danes še ne poznamo. Poleg znanstvene vrednosti imajo ta starodavna debla tudi kulturni pomen: so naravna dediščina, ki priča o preteklih ekosistemih in o tem, kako se je pokrajina spreminjala skozi tisočletja.
Copilot
📣 Find my interview today on Rhône FM here! 👇📻
— Melaine Le Roy (@subfossilguy) September 25, 2025
Many thanks to Oriane Binggeli for her interest in the project! 🙏https://t.co/B9qt7x6U1t
