Slovenec, 19. julij 1935
Koprivnik v Bohinju 1935
V nedeljo 14. t. m. smo imeli na Koprivniku visok obisk. Ob pol 9 je tu daroval sv. mašo škof dr. Carević, med katero je krasno prepeval zbor letoviščarjev, zlasti gdč. Humekova.
Naslednji dan pa je prevzvišeni v spremstvu našega g. župnika Dodiča napravil izlet na Triglav. Sanje so bile dozdaj — je dejal prevzvišeni — zdaj pa bodo resnica. »Lukavo ga je izvabio spremljevalec,« zatrjujoč mu, da »to nije težko«. V ponedeljek proti večeru je dospel prevzvišeni do Aleksandrovega doma. Že po dnevi j. nebo razpenjalo »strgan parasol« (tako je prevzvišeni krstil »malo oblačno«; pozna dobro isto pesem: »Jaz, pa ti, pa… parasol«). Že podnevi je deževno vreme prečrtalo načrt, da se na vrh ni povzpel. — Pri turistih in domačinih je zapustil prevzvišeni najgloblji vtis s svojo prijaznostjo in domačnostjo; še zapel je tisto: Po jezeru bliz’ Triglava. Hvalil je lepoto slovenske zemlje — tako slovenski Semmering — Jezersko, kjer se je mudil več dni po evharističnem kongresu in se povzpel do Češke koče — enako pa tudi svežost triglavskega zraka, divno planinsko floro — romantična triglavska pota.
V torek se je vrnil brez znaka najmanjše utrujenosti v smučarski dom na Pokljuki, od tu pa »z visoke gora, dole na more, v Dubrovnik«.
Pozdrav z vrha Triglava
Dne 15. in 16. t. m. sta bivala v kraljestvu Triglava dubrovniški škof g, dr. Josip Carević in g. župnik Dodič. Ko sta si okoli Vodnikove koče nabrala planink in drugih cvetov naše prekrasne alpske flore kot spomin na našo lepo Slovenijo, sta na daljnem potu na Kredarici darovala sv. maši in se potem vzpenjala na vrh Triglava, od koder sta našemu uredništvu poslala prisrčen pozdrav. Naj bi visoki gost, ki tako ljubi in ceni naš narod in deželo, odnesel iz nje najlepše spomine v starodavni svoj Dubrovnik.
Tistim, ki hodijo v planine
S Koprivnika: V Plan. vestniku l. 1933 (št. 6-7) je lepo napisal škof dr. Rožman: »Znak dekadence je, če se prično mešati med planince taki, katerih srca so za duhovne vplive božje narave zaprta in nosijo razvade in nepristnost dolin v planine.« — To v opomin nekaterim ljudem — če ne bo dovolj, pa kdaj kaj več. Plan. društvo, podružnico Gorje pri Bledu pa prosimo, naj tisto tablo v Smučarskem domu, ki naj bo neke vrste kažipot tudi na Triglav, odstrani ali vsaj napake na njej popravi, da ne bomo hodili na Triglav čez Tošco, ampak Tosec in ne po Belem polju — poznamo le Velo polje … in kar je še drugih.
