Delo, 3. avgust 1996
MOJSTRANA, 2. avgusta 1996
Za velikega ljubitelja brezpotij in vzponov na neoznačene vrhove, 43-letnega Igorja Merviča, diplomiranega inženirja fizike iz Ljubljane, je bil vzpon po Jugovi smeri na Spodnji Rokav zadnji. Med iskanjem prehoda iz previsa, samo kakih 60 metrov pod vrhom gore, je že 22. julija omahnil. Padel je 35 metrov globoko in zaradi hudih poškodb umrl.
V četrtek je na njegov nahrbtnik naletel dr. Janez Strehovec, ki se je zjutraj in bivaka IV namenil na Rokave. V sredo zvečer ga je Izidor Kofler, mojstranski gorski reševalec prosil, naj bo med vzponom na Rokave pozoren na iskanega Ljubljančana. Njegovi domači so v sredo obvestili načelnika postaje GRS Mojstrana Janeza Brojana, da pogrešajo Igorja Merviča. Po preverjanju pri oskrbnikih, če se je kje vpisal, so zvečer prisedli v helikopter, ki sta ga dobro uro nad prostranstvi Julijcev pilotirala Bojan Živko in Rajko Špitaler, mehanik Jože Kumer pa je skupaj z reševalci iskal sledi za pogrešanim. Območje, ki so ga tako pregledali iz zraka bi peš »česalo« 50 reševalcev več dni. Po najdbi je Tomaž Lončar; mehanik v helikopterju AB 212 med lebdenjem, za kar sta skrbela Jože Brodar in Darko Bogataj ,z električnim vitlom na jeklenici spustil JanezaBrojana v previse, v bližino ponesrečenega. Kasneje so ga dvignili in odpeljali v Mojstrano. Domači so za smer, kamor je odšel domnevno 21.julija, ali pa dan kasneje, zvedeli iz vodnikov, ki jih je pustil doma odprte na straneh, ki opisujejo Škrlatico in Rokave.
Besedilo in foto: Mirko Kunšič
