Gorenjski Glas, 23. december 1992
Domala polovica dreves je že poškodovanih – Le petina vzorcev iglic smreke in rušja je žvepleno čistih oz. močno pod toksičnim pragom
Bled, 18. decembra 1992
V javnem zavodu Triglavski narodni park so s pomočjo Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana izdelali ekološko analizo gozdov, ki pokrivajo dve tretjini površine parka in imajo poleg varovalne in gospodarske tudi izjemno krajinsko vrednost. Analiza je pokazala, da je le še 53 odstotkov zdravih dreves, vsa ostala pa že kažejo bolj ali manj vidne znake poškodovanosti. Približno četrtina dreves je malo ogroženih, desetina ogroženih, 5,6 odstotka zelo ogroženih, 5,1 odstotka dreves pa že propada. Na propadanje gozdov vplivajo številni znani in neznani dejavniki. Ko so pri analizi odšteli vpliv bolezni, škodljivcev, divjadi, ujm, mehanskih poškodb in gospodarjenja z gozdovi, so ugotovili, da je približno 34 odstotkov poškodb treba pripisati onesnaženemu zraku.
“Verjetno je res, da sta onesnažen zrak in z njim kisel dež povzročitelja poškodb v gozdu; sprašujemo pa se, zakaj je tako stanje v Triglavskem narodnem parku, kjer naj bi bil zrak čist. V bližnji okolici parka, razen Jesenic, ni večjih industrijskih središč in mest pa tudi promet na območju parka ni kritičen,” je na petkovi seji sveta TNP dejal Martin Šolar iz javnega zavoda TNP in poudaril, da ostale poškodbe dreves lahko pripišemo daljinskim imisijam, ki prihajajo v park od drugod. Da so gozdovi v parku resnično precej slabega zdravja, dokazujejo tudi obremenitve rastlinskih tkiv z žveplom. V parku že tretje leto na 32 vzorčnih mestih, ki prostorsko pokrivajo celotno območje parka in tudi vse značilne geomorfološke oblike in višinske pasove, odvzemajo vzorce iglic smreke in rušja in z žvepleno bioindikacijo ugotavljajo usedline žvepla.
Analize kažejo, da je le 20 odstotkov vzorcev žvepleno čistih in da je tudi nadaljnjih 50 odstotkov vzorcev sicer še vedno pod toksičnim pragom, vendar so rastlinska tkiva že tako obremenjena z žveplom, da bi vsako novo onesnaženje že močno poškodovalo gozdove. Več kot četrtina vzorcev je malo nad toksičnim pragom, približno štiri odstotke vzorcev pa močno nad njim. Ko so o analizi razpravljali člani sveta TNP, je predsednik dr. Dušan Plut predlagal, da bi o stanju gozdov v parku s posebnim pozivom obvestili tudi slovensko javnost. Pavel Razinger, ki je v jeseniškem izvršnem svetu odgovoren za kmetijstvo, je dejal, da samo poziv ni dovolj in da bi bilo treba ugotoviti, kdo so onesnaževalci zraka. Mladen Berginc iz javnega zavoda je dejal, da so politične stranke v predvolilnem boju govorile samo o izboljšanju cest v Sloveniji, skoraj nič pa o tem, da bi promet s težkimi vozili preusmerili na ekološko neoporečne železnice. Martin Šolar je pojasnil, da bo na vprašanja, kakšna je kakovost zraka na območju parka in kdo ga onesnažuje, odgovorila raziskava Atmosfera in Triglavski narodni park, ki naj bi se je v prihodnjem letu lotila park in raziskovalna skupina Inštituta za biologijo.
C. Zaplotnik
