Uradno stališče: Geotekstil kot poskus omejevanja škode
Konzorcij Ponte di Legno–Tonale, ki upravlja smučišče Presena, od leta 2008 vsako poletje pokriva del ledenika z geotekstilom. Njihov argument: ledenik se je v zadnjih desetletjih drastično skrčil, poleti ni več mogoče smučati, filc naj bi zmanjšali taljenje v najbolj vročih mesecih.
Po podatkih Univerze v Milanu tkanine odbijajo 52 % sončnega sevanja, kar naj bi upočasnilo izgubo snega in ledu. K temu se lahko prišteje tudi nekaj zaščite pred taljenjem zaradi padavin. Konzorcij danes pokriva 110.000 m² ledenika.
Njihovo sporočilo je jasno: »Vemo, da to ne bo rešilo ledenika, je pa majhen poskus omejevanja škode.« — Vania Zampatti, tiskovna predstavnica konzorcija.
Kritika Luca Rote: »Gre za zaščito smučišča, ne led(e)nika«
Pisatelj in publicist Luca Rota, ki se že dolgo ukvarja s tematikami gorskega okolja, vsako leto ostro kritizira poletno pokrivanje Presene.
Njegovi glavni argumenti:
S filcem pokrivajo izključno območje smučarskih prog (110.000 m²).
Celoten ledenik Presena meri približno 200.000 m² (20 ha).
Če bi šlo za resnično zaščito ledenika, bi pokrili celotno površino, ne le del, ki je komercialno uporaben.
Rota zato meni, da je motiv jasen: »Na Preseni ne želijo rešiti ledenika, temveč smučišče in pripadajoči posel.«
Pokrivanje označuje kot: »Samo mrtvaški prt, ki prekriva umirajoče telo ledenika.«
Poudarja tudi, da je gradbeni filc okoljsko sporen, saj spreminja mikroklimo, vpliva na talne procese in ustvarja (izdatne) odpadke.
