Jutro, 10. avgust 1926
V dežju se je v nedeljo vršil pogreb vladnega svetnika dr. Milka Lubca, ki se je pred dvema mesecema ponesrečil na Prisojniku. Pogreba so se udeležili ožji rodbinski člani ter oba pokojnikova svaka: ptujski odvetnik in župan dr. Senčar, ki se je baš radi tega že dva dni prej mudil v Kranjski gori, in g. svetnik Skalar. Dalje so izkazali pokojniku zadnjo čast g. dvorni svetnik dr. R. Marn kot zastopnik velikega župana in g. predsedstveni tajnik dr. Miro Senekovič kot zastopnik pokojnikovih ožjih kolegov; osrednji odbor SPD je zastopal ljubljanski tiskarnar g. Hrovatin, trgovsko akademijo g. dr. Eržen, društvo konceptnih uradnikov pa g. glavar dr. Mašič.
Krsto, pokrito s številnimi venci, so tekom dopoldne hodili kropit številni gostje in planinci. In popoldne so kljub nalivu prisostvovali mnogi letoviščarji, turisti in domačini pogrebnemu obredu. Mrko vreme je še bolj poglabljalo tužno razpoloženje in sočustvovanje s pokojnikovo rodbino.
Iz podatkov nosačev, ki so ponesrečenca prinesli v Kranjsko goro, se še dozna, da je ponesrečeni dr. Lubec padel na trato, takozvano Golico, s poti že dalje od Okna, ter je kmalu nato zdrknil s plazom vred čez takozvano Peč, strmo skalo, visoko nad 150 metrov. Pod to skalo se je našel njegov polomljeni fotoaparat in pa klobuk, prebit na desnem krajcu zgoraj. Truplo pa je ležalo še kakih 100 metrov nižje. Lobanja je nad desnim očesom kazala za okroglino prsta debelo luknjo, dobljeno pri padcu. Smrt je torej nastopila vsled globokega padca in brezdvomno trenutno.
