Slovenec, 8. avgust 1926
(K slikam v »Ilustriranem Slovencu«)
Peca 2114 m leži ob severozahodni meji naše države, v tistem malem delu Koroške, ki nam je še ostala. Malo je znana ta gora med našimi planinci, čeravno zasluži s svojo divjo romantiko, krasnim razgledom in bujno floro, da bi jo bolj obiskovali. Če se s koroškim vlakom vozi proti Prevaljam, se potniku med postajama Dravograd in Guštanj pokaže v smeri vlaka sivo pogorje. Krasna je ta panorama v zgodnjem jutranjem solncu, ko sive stene zažaro kakor obsvetljene z umetnim ognjem. Neprimerno krasnejši pa je užitek, če se nahaja človek v žaru ranega solnca na vrhu Pece. Eno je le, kar narodno čutečemu planincu greni užitek na Peci, to je zavest, da se nahaja na gori, ki tvori mejo med brati, da stoji na gori, na katero so nam z nesrečnim plebiscitom postavili mejo in tako naše brate severno zahodno od Pece odtrgali cul matere domovine!
Mejnik je torej Peca, naravni mejnik, ker s svojo lego je ubranila, da niso meje postavili še bolj proti jedru naše domovine. Iz Mežice, katere zahodno ozadje tvori Peca, se povzpne lahko turist po več potih proti pobočju Pece. Ker so bila podrobna opisovanja hoje na Peco že parkrat objavljena, se ne bomo spuščali v podrobnosti, pa pa naj omenimo le par mest, ki je dobro, če jih planinec pozna. (Pripomniti je na tem mestu, da se markacija iz Mežice obnavlja in da so križpotja in važnejše točke na poti iz Mežice proti Peci opremljene z napisnimi tablicami.)
Skozi iglaste gozdove in mlade kulture pripelje pot obiskovalca v rudarsko naselbino Podpeco. Stanovanjske hiše so po večini last svinče. nega rudnika, nahaja se tu tudi par velikih posestnikov, katerih posestva mejijo na slemenih Pece z Avstrijo. Omeniti je na tem mestu ime veleposestnika gosp. Simona Miliev v Podpeci. Ker na Peci, ki je oddaljena od tu še circa 3 ure hoda, ni nobenega zavetišča, se je že marsikateremu obiskovalcu Pece zgodilo, da je bil primoran prositi v tej hiši za prenočišče, posebno še, če je ves premočen v burji in v vetru prispel do te gostoljubne hiše, ki takih prošenj ni nikdar odbija. Sin navedenega posestnika gosp. Ivo Mihev službuje v Podpeci kot šolski vodja in navdušen član SPD in požrtvovalen podpredsednik odbora za zgradbo koče na Peci. Če potrebuje obiskovalec Pece kakih informacij v Podpeci, mu svetujemo, da se obrne na navedena naslova. Obiskovalec Pece ima tudi priliko, da obišče grob srbskega junaka, ki je padel v času koroških bojev pod Riško goro ob vznožju Pece in počiva ob prijazni cerkvici sv. Helene v Podpeci.
Iz Podpece se tudi lahko povzpnemo po več potih proti vrhu Pece. Najboljša pot, ki pa ni najkrajša, vodi preko rudarske naselbine Najbrževo, ki leži pod sedlom, katero loči tako zvano malo in veliko Peco. Če računamo hojo iz Mežice do sedla, bi jo približno razdelili, sledeče: Mežica—Podpeca 2 uri, Podpeca—Najbrževo, pol ure in od tu do sedla 1 in pol ure. Na sedlu stoji že na pol razpadla lovska koča, nazva.na pod avstrijskimi časi »Kaiserhüte«. Prejšnje čase, ko je bila ta koča še v dobrem stanju, so turisti navadno tako prakticirali, da so se zvečer podali do te koče, zjutraj pa že pred vzhodom na circa eno uro oddaljeni vrh Pece. Sedaj je to težje. Če gre turist zvečer že do sedla ali celo do vrha, mora prenočiti pod milim nebom, kar pa na vrhu čez 2000 metrov visoke gore prepotenemu turistu tudi v lepem vremenu ni priporočati. e pa planincu ni naklonjen planinski bog in ga zaloti v noči dež, blisk in grom na prostem, si je tudi lahko predstavljati, v kakem položaju se nahaja.
Vzroka, da Peca ni tako obiskovana, kakor so druge še nižje gore, čeravno je tako krasna in romantična, je iskali le v tem, da nima nikakega zavetišča. Ker je Peca na vsak način dvodneven izlet, že vsled razdalje, in je užitek tudi le popolen, če se nahaja turist na Peci že ob solnčnem vzhodu, bi bilo torej velike važnosti, če bi se nahajala na Peci koča. Da pripomore Peci do večjega števila obiskovalcev, se je osnoval iz članov SPD v Mežici in Črni »Odbor za zgradbo koče na Peci«, ki si je stavil za dolžnost, da v bližnji bodočnosti zgradi na Peci kočo. Težko je v sedanjih časih graditi, toda z malo dobre volje in požrtvovalnosti se doseže vse. Cenjene planince, in turiste ter naklonjene čitatelje najiskrenejše naprošamo, da prispevajo za to kočo, in na ta način dokažejo, da razumevajo vsestranski pomen koče na Peci, mejniku mežiške doline in s tem jugoslovanske države. Prispevke prosimo pošiljali na »Odbor za zgradbo koče na Peci«, pošta Črna, ali isti naslov na pošto Mežica. Na željo dopošljemo tudi poštno položnice, ki so naslovljene na pošto Črna. Odbor za Zgradbo koče na Peci, podružnica SPD za mežiško dolino, pošta Črna — ali — Mežica.
