Delo, 19. avgust 1997
Štiriindvajsetletni Boštjan Gomboc iz Murske Sobote se je v nedeljo spustil z Biokova – Reševalci so našli le padalo, radijski oddajnik in zaščitno čelado
SPLIT, MURSKA SOBOTA, 18. avgusta 1997
Pogrešanega jadralnega padalca, 24-letnega Boštjana Gomboca iz Murske Sobote, ki se je včeraj spustil z Biokova, še vedno iščejo, je danes sporočila splitsko-dalmatinska policijska uprava. Kot poročata Hina in STA. so na gozdnatem in težko dostopnem pobočju nad Makarsko reševalci že odkrili, kje se je Gomboc spustil, našli pa so samo padalo, radijski oddajnik in zaščitno čelado. Akcija, v kateri sodelujejo tamkajšnja policija, gorska reševalna služba in helikopter, se nadaljuje, je še povedala policija.
Kot smo zvedeli, se je Gombočevo dekle Maja danes javilo svojcem. Sporočila je, da je njen fant vzletel sinoči okrog sedmih, domačini, ki so ga opazovali, pa so vedeli povedati, da ni pristal, ampak je padel s sedeža in omahnil v globino. Boštjan Gomboc iz Gorice pri Murski Soboti, zaposlen je v soboškem Kompasu, je skupaj z dekletom in prijatelji prispel na dopust v Makarsko prejšnji četrtek. »Z njim sem se za dvajset minut srečal takoj po njegovem prihodu,« je povedal Franci Vidovič, prav tako jadralni padalec iz Murske Sobote, ki je skupaj s svojim dekletom, padalcem Mirom Kokotom, Matjažem Rumežem in dekleti preživel desetdnevne počitnice v Makarski in se v petek vrnil domov. »Letenje nad Biokovom je zahtevno, saj pilota s hrbtne strani nenehno prebija burja, močna je tudi termika, zaradi izredno težavnega kamnitega terena pa je tam nemogoče pristati. Zato sem lani, ko sem bil prvič v Makarski, in tudi letos letel skupaj z izkušenimi domačimi padalci. Tudi Boštjan je imel izkušnje z letenjem nad Biokovom, saj je bil lani prav tako na dopustu v Makarski in sodeloval z domačimi padalci. Po mojem prepričanju obstajata le dve možnosti za morebitno Boštjanovo nesrečo. Po prvi bi bil lahko zdrsnil s sedeža, ker ni bil pripet ali pa je bil pripet nepravilno. Po drugi pa je moral zasilno pristati, nato pa je odvrgel opremo in se skušal peš prebiti s sicer neprehodnega skalovja. Boštjan se zagotovo ni odločil za navaden pristanek, saj pravila letenja dovoljujejo le vzpenjanje in ne tudi spuščanja zunaj pristajalnega prostora. Sicer pa pristanek na strmem, skalnatem in nedostopnem terenu pravzaprav ni mogoč. Vzletna točka je na višini 1280 metrov, le sto metrov stran pa je globok prepad,« je povedal Vidovič.
Po besedah vodje soboškega jadralno-padalskega društva Parakrilec Vojka Praha pogrešani Boštjan sicer ni med člani kluba, je pa v zadnjem času letel z njimi. »Leteti je začel lani z mojim padalom. Pri enem od štartov si je na Donački gori hudo poškodoval gleženj. Spet je začel leteti pred kratkim, ko si je kupil lastno kakovostno padalo in vso drugo prav tako zelo kakovostno opremo. Imel je tudi zelo močan radijski oddajnik, tako da bi lahko z Biokova poklical naravnost domov. Poleg tega je odličen radioamater. Boštjan je pred odhodom na dopust z vitlom letel tudi v klubu. Starti so mu šli dobro od rok in letel je odlično,« je dodal Prah.
IVAN GERENČER
