Slovenec, 16. januar 1935
Menihi sv. Bernarda na sedlu sv. Gotharda imajo svoje zavetišče. V prejšnjih časih je njihovo človekoljubno delo seveda bilo še večje važnosti kakor je danes. Takrat so utrujeni popotniki, ki so peš gazili sneg čez Alpe, večkrat onemogli v snegu in se ponesrečili. Take siromake so reševali s svojimi slovitimi bernardinskimi psi šentgothardski menihi in jim dajali zavetišče. V času železniškega, avtobusnega in zračnega prometa pa bi človek mislil, da se take nesreče ne dogajajo več in da so menihi s svojim zavetiščem postali odveč. Vendar se nesreče še vedno dogajajo. Pomoč menihov je še vedno potrebna.
Prav pred kratkim je snežni plaz zasul štiri švicarske smučarje. Trije so se sami rešili, četrtega so šli iskat menihi s svojimi psi, kakor nam kaže podoba. Res so ga rešili živega, a je revež kmalu potem izdihnil.
