Delo, 16. januar 1982
Na koncu nezavarovane smučarske proge je štiriletna Tanja Kočevar zdrsnila 300 metrov globoko čez prepadni rob – Hitra pomoč reševalcev
KAMNIK. 15. januarja 1982
Štiriletno Tanjo Kočevar iz Ljubljane je včeraj popoldne ob 13.30 zaneslo z nezavarovane smučarske proge na Veliki planini čez prepadni rob. Več kot tristo metrov niže je hudo ranjena obležala v strmi drči. Pol ure po nesreči so gorski reševalci iz Kamnika že odhiteli proti vrhu. Prvi so se s pomočjo derez, cepinov in vrvi že ob 15. uri začeli spuščati v prepadno globel. Dve uri kasneje je bila Tanja že v urgentnem bloku ljubljanskega Kliničnega centra.
»Pravzaprav so imeli Kočevarjevi neizmerno srečo. Kar kurja polt nas je oblivala, ko smo videli, da sta pod tako imenovano družinsko progo nad Riglom pri Tanji tudi osemletna sestrica Katja in njun 34-letni oče Bojan. Družina je smučala z Zelenega roba proti hotelu Šimnovec. Ko so prismučali do tako imenovanega »rora«, so hoteli levo, na družinsko progo, pri tem pa je Tanjo, ki je peljala pred očetom. potegnilo čez rob. Ko je to videla sestrica, je odpela smuči in se podala po strmini za Tanjo, isto je ves pretresen storil tudi oče, mati je čakala na robu. Nihče od njiju pa ni pomislil, v kakšno nevarnost se podajata, preveč ju je skrbelo za Tanjo. Na srečo je bila vrhnja skorja snega že toliko zmehčana, da sta nekako prišla v grapo,« pripoveduje načelnik GRS Kamnik Cene Grilc.
V skupini šestnajstih gorskih reševalcev so bili tudi zdravnik iz Kamnika in miličnika reševalca. Medtem ko so reševalci hiteli iz doline proti vrhu, se je do ranjene deklice spustil eden od žičničarjev, vendar je bil v strmini (60 stopinj) sam nemočen.
Ko so kamniški reševalci ovili ranjeno deklico in jo s pomočjo gorskih nosil potegnili na rob, je prva skupina z njo odhitela do zgornje postaje žičnice, drugi pa so pomagali iz grape še sestrici Katji in očetu Bojanu, ki se je pri sestopu tudi laže ranil.
Kamniški reševalci so zgroženi nad trenutnim nezavarovanim smučiščem Velike planine. Žičničarji Integrala, tozda Gostinstvo in žičnice, so še premalo naredili za varnost. Več kot stometrski prepadni del pod Zelenim robom, na »roru« in družinski progi je nezavarovan. Brez opozorilnih tabel. Sneg je steptan skoraj do robu, smučarska proga celo visi proti prepadnim stenam Velike planine.
»Tudi če bi že bile, opozorilne table ne bi pomagale. V poštev pridejo le mreže, če pa odgovorni ne zmorejo poskrbeti za varnost, naj te izpostavljene proge zapro,« ugotavljajo gorski reševalci.
Kamniški reševalci že nekaj let ne dežurajo na smučiščih Velike planine, za dežurstvo so poskrbeli žičničarji sami.
Zjutraj smo poskušali dobiti izjavo najodgovornejšega tovariša v Integralovem tozdu, vendar je bil na službenem potovanju.
Nobenega dvoma pa ni, da bo treba narediti še več za varnost smučarjev na Veliki planini (in drugod). Samo spomnimo se, da je opomin Žagarjevega grabna star šele pet dni.
MIRKO KUNŠIČ
