Hribovski kmetje lahko konkurirajo le s kakovostjo

Gorenjski Glas, 4. marec 1997

Pismo kmetijskemu ministru – “So kmetje le še tisti, ki redijo krave z letno mlečnostjo osem tisoč litrov ali še več?!” se sprašujejo v Triglavskem narodnem parku in v občinah, ki mejijo na park.

Javni zavod Triglavski narodni park ter občine Bled, Bohinj, Kranjska Gora, Tolmin, Kobarid in Bovec so protestirale pri zdaj že bivšem ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jožetu Ostercu zaradi ukinitve denarnih podpor za prirejo mleka na hribovskih in gorskih območjih. To so storile zato, ker je na območju Triglavskega narodnega parka in v občinah, ki mejijo na park, živinoreja glavni vir dohodka kmetij, prireja in predelava mleka pa imata na tem območju večstoletno tradicijo.

Nova uredba o uvedbi finančnih intervencij za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter proizvodnjo hrane za letošnje prvo polletje ne predvideva več denarne podpore za prirejo mleka na hribovskih, gorskih in kraških območjih. Podpora je bila namenjena ohranitvi staleža krav, ovc in koz za prirejo mleka in naj bi vsaj poskušala izenačiti prihodke kmetij na teh območjih s prihodki podobnih kmetij v ravnini. Že ko je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano lani na hribovsko gorskem območju prešlo iz denarne podpore od litra mleka na lavo živine, je ukrep močno prizadel prav najboljše rejce mlečnih krav, saj se je jim je podpora za izravnavo stroškov v težjih pridelovalnih razmerah v povprečju zmanjšala za okoli polovico. “Pojasnila ministrstva, da gre pri tem ukrepu za prehod na evropske načine podpor v kmetijstvu, smo le težko razumeli, sedaj pa nas je strah nadaljnje “evropeizacije”, ko so kmetje le tisti s kravami, ki dajejo osem tisoč litrov mleka ali še več. V občinah Bled, Bohinj, Bovec, Kobarid, Kranjska Gora in Tolmin ter v Triglavskem narodnem parku smo prepričani, da prihodnost našega prostora ni v doseganju “evropskih” količin mleka, ampak v doseganju in preseganju evropske kakovosti. Kmetje na našem območju kmetujejo v izjemnih razmerah. Brez njih in njihovega dela si prihodnosti naših občin m Triglavskega narodnega parka ne moremo in tudi nočemo predstavljati,” so v pismo zapisali Janez Bizjak in Marija Markeš iz zavoda TNP, župani Vinko Gole (Bled), Franc Kramar (Bohinj). Jože Kotnik (Kranjska Gora), Pavel Gregorčič (Kobarid), Franc Trampuž (Bovec) in podžupan Berti Rutar (Tolmin) ter še dodali, da je ekonomska negotovost in vsakoletno trepetanje, ali se bo država spomnila kmetov ali ne, ena od stvari, ki mlade odvrača od dela na kmetiji.

C.Z.

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja