Telesna kultura za vsakogar
Delo, 6. avgust 1970
Kdo ve koliko tisoč ljudi je slavilo svojo osebno zmago fizične vzdržljvosti in poguma na Triglavu! Zmago nad lagodnostjo, zmago v hoji na »dolgo progo« navkreber. Bilo se je treba odločiti (to je često najtežje!), hoditi ure in ure, vzpenjati se v strmino, pomagati si z rokami potiti se, potrpeti.
Dejansko pomeni vzpon na Triglav tudi športni dosežek, na katerega je lahko vsakdo upravičeno ponosen. Vendar želim tokrat obuditi spomin na neko posebno zmago na Triglavu.
Konec preteklega stoletja, ko se je pri nas planinsko gibanje šele prav začelo je pritisnil močan val germanizacije tudi v svet pod Triglavom. Jakob Aljaž, župnik v Dovjem, je moral napeti vse sile, da je na primer pri domačem gasilnem društvu preprečil uvedbo poveljevanja v nemškem jeziku. V Triglavskem pogorju je delovalo dvoje nemških planinskih društev. Ko so zgradili kočo za nemške turiste, so ob otvoritvi prepevali nemške pesmi, med govorniki pa je bil tudi delegat iz Berlina, ki je imenoval Triglav nemškega kralja Julijskih Alp. Izzivanja nemških turistov so imela dobro stran, da so se Slovenci slednjič vendarle zganili ter ustanovili v Ljubljani Slovensko planinsko društvo (1893). Toda to društvo na začetku še ni gojilo »vratolomne turistike, ki vsako leto pogubi nemalo ljudi«. Ker so prištevali Triglav k vratolomnim turam, je bil še izločen iz področja SPD. Kljub takemu stališču prijateljev v Ljubljani, se je odločil Jakob Aljaž za akcijo na svojo roko: za en goldinar (takratna vrednost 60 žemelj) je kupil od dovške občine parcelo vrh Triglava in postavil jekleno zavetišče, ki stoji še danes kot Aljažev stolp. S tem je jasno povedal vsem obiskovalcem Julijskih Alp, da gre za slovenska tla.
Planinski pisatelj Janko Mlakar takole opisuje gradnjo stolpa, katere 75-letnico proslavljamo te dni: Šest nosačev je znosilo posamezne kose stolpa na Triglav. Mojster Belec in njegovi pomočniki so bili tako pridni, da je bil stolp že v petih urah sestavljen. Bilo je to 7. avgusta leta 1859. Aljaž je svoj stolp tudi skrbno opremil. Pri tem je mislil na vse, kar bi planincu vrh Triglava prav prišlo. Oskrbel je dva samovarja, kositrne kozarce in posodo s špiritom. Ker nekateri raje uživajo razgled sede, nekateri pa stoje, je naredil okna v »pritličju« in »nadstropju«. Pozabil tudi ni na toplomer in barometer. Na steni okoli je dal pritrditi triglavsko panoramo z imeni gora in krajev, da bi turisti vedeli, kaj vse se vidi s Triglava. Napisi v več jezikih so obiskovalce svarili, naj ostanejo ob nevihti v stolpu. Aljažev stolp vrh Triglava — pred 75 leti je pomenil zmago, danes pa nam pomeni simbol našega planinstva in odnosa do gora.
Drago Ulaga
