Aluminij, november 1978, št. 11
Na tržišču se je v zadnjih letih nabralo več vrst kratkih smuči. Njihovo uporabnost razlaga smučarska velesila po svoje, vsaka pa ima tudi svojo zasnovo funkcionalnega oblikovanja. Če dodamo _k tej zbirki še ameriško pojmovanje o kratkih smučeh, postane slika še manj jasna. Zato je prav, da vsaj domačim kupcem, predvsem prodajalcem poskusimo razložiti razvojno pot in uporabnost smuči, ki jih izdelujejo v Elanu.
V tem članku ne nameravam razlagati fizikalnih zakonitosti, povezanih z geometrijsko obliko smuči. Zaradi boljšega pregleda pa si oglejmo, kaj vse je vplivalo na izboljšanje funkcionalnosti normalnih, se pravi, tudi kratkih smuči.
Če se ozremo v zgodovino smučanja, zasledimo že v začetku tega stoletja na Tirolskem smuči, ki so bile v sredini ožje kot v sprednjem in zadnjem delu. V knjigi »Planine v snegu«, ki jo je napisal Luis Trenker pred petdesetimi leti, priporoča avtor za smuči tele mere: dolžina — 210 cm, širina v krivini — 9 cm, v sredini 7 cm, v zadnjem delu pa 8 cm. Vsem je bilo jasno, da je taka oblika potrebna. Izdelovalci in uporabniki smuči so to sicer priznavali, nihče pa ni razmišljal, kako naj bodo speljani stranski loki skozi te tri izhodiščne širinske točke. Povedano drugače: kakšna naj bo oblika stranskega loka in v kakšni zvezi naj bo z obliko upogibne linije ali s prožnostjo smuči. V časih, ko je bil na voljo edini material — les, tudi ni bilo mogoče izdelovati smuči v predpisanih ožjih mejah trdot. Obstojnost prednapetosti (mostičenja) je bila slaba. Vse to pa je zelo pomembno za najustreznejšo izrabo stranskega loka. Ob takih materialnih možnostih ni bilo mogoče izdelati dobrih kratkih smuči za odrasle. Za smučanje so bile varne le daljše smuči. Tudi kasneje, ko so se pojavili sodobni materiali (laminati steklenih vlaken, legiran aluminij, jekleni robniki in lepila, odporna proti vodi), so bili proizvajalci smuči preobremenjeni s problemi tehnologije. V reklamnih akcijah so naštevali vse mogoče materiale, iz katerih so bile grajene njihove smuči. V zadnjih dveh letih pa v prospektih že opozarjajo na oblike stranskih lokov in na različne vozne lastnosti smuči, ki so odvisne od teh oblik. V Elanovem inštitutu so teorijo stranskih lokov in upogibnih linij razvijali že pred desetimi leti in o tem poročali leta 1972—73 v referatu (Ski simpozij v Pragi) in v člankih v raznih domačih in tujih strokovnih revijah. Uresničitev te teorije časovno sovpada z uspehi švedskega tekmovalca Stenmarka in z njegovo kasnejšo odločitvijo, ko je po testiranju tujih smuči ne glede na vabljive ponudbe ostal pri Elanu.
Ne moremo tudi mimo pohval domačih in tujih tekmovalcev ter laskavih ocen športnih smučarjev, ki so se v pretekli smučarski tekmovalni sezoni lahko prepričali o kakovosti tekmovalnih smuči, dimenzioniranih po novi metodi geometrijskega oblikovanja.
Ista metoda je uporabljena tudi pri compact smučeh.
Prizadevnost delavcev v proizvodnji smuči in kakovost, ki je bila dosežena v serijski proizvodnji, sta pripomogli, da bodo v Elanu lahko tudi vnaprej nudili širokemu krogu smučarjev enake smuči, kakršne uporabljajo vrhunski smučarji.
V času, ko so za normalne smuči odraslega smučarja veljale smuči, dolge 210 in celo 220 cm, so potrebovali kratke smuči le lovci in alpinisti. Kratke smuči, ki so morale biti tudi zelo široke, so uporabljali kot krplje za hojo po globokem snegu in sočasno za spuščanje po strminah. Takrat še ni bilo mogoče govoriti o širšem krogu uporabnikov. Zato tudi ni bilo industrijske proizvodnje tovrstnih smuči. Z razvojem učnih metod in tehnike smučanja so se na tržišču pojavile tele izvedbe kratih smuči:
1. Smuči za učenje (100—150 cm)
V Evropi je bil pobudnik kratkih smuči Martin Puchtier. V ZDA je Clif Taylor sodeloval z armijo in uvedel za vojake kratke smuči. Kasneje je skupno z Elanom razvil še GLM smuči. Smuči puchtler kot GLM taylor so smuči, namenjene izključno za učenje. Njihove vozne lastnosti so prilagojene učni metodi posameznih avtorjev. S tem pa ni rečeno, da niso uporabne tudi za smučarje, ki že obvladajo prvine smučarskega znanja. Na njih pa ne bodo mogli uspešno smučati po ledenih in trdih smučiščih zahtevnejši smučarji. ZAKAJ…?
Širina smuči za učenje je oblikovana tako, da je stranski lok neizrazit, učinek robnikov je čim manjši. Ker smučar začetnik še ne zna najbolje nastavljati robnikov na snežno podlogo, mu taka oblika smuči omogoča lahkotno krmarjenje brez nevarnosti, da bo s smučmi zarobil. Pri smučeh GLM Clif Taylor se učinek robnikov pri daljših smučeh zveča. Izhodišče širin je dolžina 200 cm od normalnih smuči; iz te izhajajo kratke, tako da je odvzet zadnji del.
2. Kratke smuči (150—180 cm)
Ko so snovali smuči za učenje, se je pokazalo, da so potrebne nekoliko daljše smuči, ki bi jih s pridom uporabljali že naprednejši smučarji. Taki, ki so končali tečaj s smučmi za učenje. Glede na to, da so smuči širše od normalnih, so primerne tudi za smučanje na nesteptanih smučinah ali za visokogorsko smučanje. Pri razvoju kratkih smuči pa ni bilo poudarjeno, da morajo biti učinkovite tudi na ledu. Stranski lok je manj izrazit, učinek robnikov pa zato srednji. Smuči so primerne za smučarje, ki nimajo športnih ambicij in uživajo v lahkotnem smučanju.
Krajših smuči normalne izvedbe (krajše za 5 do 10 cm od dosedaj uporabljenih pravil) pa ne smemo zamenjavati s kratkimi smučmi za odrasle. Večkrat so si celo. odrasli smučarji nabavili mladinske smuči (150—160 cm). Razumljivo je, da z. njimi niso bili zadovoljni, če ne prej pa potem, koso jih zlomili. Smuči so namreč dimenzionirane in ojačane za težo smučarja — 30 do 50 kg. V nekaterih trgovinah priporočajo dolžino normalnih smuči po tabelah, ki upoštevajo: znanje smučanja, starost, telesno višino in težo smučarja. Tabela ima to slabo lastnost, da začne s točkovanjem znanja že pri popolnem začetniku.
Primer:
popolni začetnik
skupina 1 10 točk
starost: 30 let 20 točk
višina: 180 cm 15 točk
teža: 90 kg 19 točk
SKUPAJ: 64 točk.
Iz seštevka za omenjeni primer v resnici lahko odčitamo priporočljivo dolžino smuči: 160—165 cm. Za starejše ljudi dobimo še krajšo dolžino.
Tabela je torej uporabna le za smučarje, ki se ocenjujejo bolje od 3. skupine, t. j. za tiste, ki se že učijo plužno kristijanijo. Za manj izvežbane smučarje pa so priporočljive kratke smuči, ki so grajene za odrasle (Grad; tempest, swing style). Dolžine kratkih smuči ne glede na znanje smučanja, starost in telesno težo, so določene preprosto:
moški: dolžina smuči je telesna višina ± 5 cm,
ženske: dolžina smuči je telesna višina — 10 cm.
3. Compact smuči (150—180 cm)
Potem ko so smučarji in učitelji smučanja ugotovili prednost kratkih smuči, so pred proizvajalce postavili nalogo, da razvijejo kratke smuči, ki naj bi imele podobne vozne lastnosti kot normalno dolge smuči na gladkih, predvsem pa na valovitih terenih. V Elanu so že pred dvema letoma, ko so razvijali in testirali mladinske tekmovalne smuči, ugotovili, da so le-te lahko dolične tudi za odraslega smučarja, če so dovolj kompaktne (od tod ime compact) ali, povedano drugače: če je trdota smuči prilagojena teži smučarja in tehniki smučanja.
Širina compact smuči se giblje med širinami normalnih in širokih kratkih smuči. Stranski lok je izrazitejši in učinek robnikov večji. Uglašenost upogibnih linij z obliko stranskih lokov omogoča, da so smuči izredno lahko vodljive.
Upravičenost razvoja takih smuči je toliko večja, če upoštevamo, da so smučarske proge ob žičnicah trde in grbinaste in da je smučanje na takih terenih mnogo uspešnejše od smučanja z normalno dolgimi smučmi. Compact smuči so namenjene predvsem izvežbanim smučarjem, ki zahtevajo, da jim v zavojih zagotavljajo zadostno oporo in varnost proti oddrsavanju na ledenih terenih. Zaradi manjše dolžine pa so prav tako lahko vodljive na spomladanskem omehčanem snegu. Močno zaobljena (lopatasta) konica ugodno vpliva na vožnjo v globokem suhem snegu (pršiču), ki skupno s kratkim zadnjim delom, ki se laže ugreza v sneg, drži krivine smuči na površini snega. Poleg tega oblika konice simbolično označuje compact smuči, da pri nakupi ne bo sporazumov.
V skupini compact smuči ima Elan dva modela:
a) Fun short, namenjen za grbinasti teren z omehčanim spomladanskim gnilim ali zrnatim snegom. Za manj izvežbane smučarje je primeren tudi na trdih smučiščih.
b) Swing professional, je odločen tako na gladkih kot valovitih poledenelih in trdih strminah. Vozne značilnosti so podobne lastnostim normalno dolgih, visokokakovostnih smuči z izvrstnim prijemanjem robnikov na ledu. Smuči imajo bolj dvignjen zadnji del, ki v ledenih in trdih kotanjah ne deluje zaviralno, pri baletu na snegu pa omogoča tudi vzvratno vožnjo. Prepričani smo, da compact smuči zapolnjujejo vrzel med normalnimi in kratkimi smučmi in da z optimalnimi voznimi lastnostmi ustrezajo še tako zahtevnemu smučarju. Za konec naj navedemo še oceno znanega alpskega smučarskega reprezentanta: »če bi ljudje vedeli, kako odlično se smuča s compact smučmi, bi jih v Elanu v enem tednu zmanjkalo.«
Literatura: Telesna kultura
A. P.
