Željnske jame

NAŠ STIK

Oktober 2000: Ker je srečanje z medvedom res možno, se bomo skozi Kočevski Rog večinoma peljali z avtom, hoje pa bo zelo malo.

REKREACIJA

Prav vsaka slovenska pokrajina skriva vrsto naravnih in drugih zanimivosti – tudi Kočevsko ni nobena izjema. Željnske jame – krajevna znamenitost Kočevja, Rajhenavska jelka – ena najmogočnejših v Sloveniji, Kočevski pragozd in udornica Prelesnikova koliševka bodo naši tokratni cilji. Kaj pa medvedi? Ne pustimo se jim preplašiti, naša pot skozi Rog nas bo v glavnem vodila le po gozdnih cestah.

Ker je srečanje z medvedom res možno (po pripovedovanju lovcev sta prav v okolici velike jelke dve samici z mladiči), se bomo skozi Kočevski Rog večinoma peljali z avtom, hoje pa bo zelo malo. Rog bomo obkrožili, tako da bomo šli po eni cesti gor, po drugi pa dol. V povratku si bomo ogledali še zanimive Željnske jame. Tukajšnjih zanimivosti je sicer cela vrsta, vendar za vse bo en dan premalo. Kočevski Rog je prepreden z vrsto gozdnimi cestami, zato bomo potek poti bolj natančno opisali. Izhodišče bo Kočevje. Tam poiščemo odcep na vzhod do vasice Cvišlerji (ni smerokaza). Mimo zaselkov Onek in Laz se peljemo do odcepa levo za Rajhenav (smerokaz, cesta je dolgo asfaltirana). Pred zaselkom Rajhenav zavijemo desno v breg do križišča štirih cest (gozdna koča). Nadaljujemo naravnost, po enem kilometru zavijemo levo. Za prvim ovinkom v levo parkiramo na poseki (smerokaz).

Rajhenavska jelka je na desni (vzhodni) strani ceste. Do tja nas vodi širok kolovoz, jelko pa bomo našli pod kolovozom levo. Ob njej je velika informativna tabla. Jelka (Abies alba) meri v obsegu 466 cm in je visoka 49 m, lesna masa znaša okrog 49 m3, ocenjena starost okoli 280 let. Do avta se vrnemo po isti poti. Tu nam bodo morda prvič »padle v oči« zanimive markacije Roške pešpoti: bele markacije z zelenim odtisom medvedove šape! Če bomo s parkirišča prečili cesto na drugo stran in nekoliko pokukali v gozd, bomo videli velikansko mrhovišče krav, konjev, medvedov in drugih živali. Pogled na velikanske kosti ni nič kaj prijazen. Kočevski Rog je edinstvena pokrajina, saj nikjer drugje v Evropi ne živi tako mešana združba divjih živali kot so tu: medvedi, risi, divji prašiči, občasno tudi volkovi, jeleni in košute, srne in srnjaki, lisice in še vrsta drugih.

Po cesti nadaljujemo v isti smeri še slab kilometer, do obvoza in informativne table z opisom pragozda na desni. Markirana Roška pešpot preči vrh Rajhenavskega Roga (965 m) do Skavtskega doma Žaga Rog v bližini partizanske bolnice Pugled. Ogled bomo prepustili pogumnim ali lovcem. Z avtom se vrnemo do križišča z gozdno kočo. Tam zavijemo desno, v naslednjih dveh križiščih pa dvakrat levo. Po dobrem kilometru bomo našli odcep markiranega kolovoza desno. Parkiramo na bližnjem obvozu (50 m naprej). Do velike udornice Prelesnikove koliševke je blizu. Z njenega skalnega roba bomo videli globoko (desno se da priti precej nizko, je pa zaraščeno). Z avtom se vrnemo do prvega križišča, kjer je glavna (vendar ne asfaltna) cesta. Po njej se spustimo s Kočevske Male gore do vasice Željne, kjer parkiramo (pri cerkvi). Po cesti se odpravimo v smeri proti Šalki vasi oziroma Kočevju. Med lovskim domom (in mlako) ter naslednjo ograjeno hišo zavijemo po (privat) travnikih levo. Slab kolovoz nas pripelje do vhoda v Željske jame (informativna tabla). urejena pot nas brez težav vodi skozi jame.

Posebnost Željnskih jam so tanki stropi in številna naravna okna. Zato si vse lahko ogledamo od spodaj in od zgoraj. Jam je več: Mala jama, Jama pri gostilni, Jama pod Šalko vasjo, Jame pri koritu, najbolj znana je Ciganska jama. Jame povezujejo številni rovi, znana sta Črni in Blatni rov. Najlepše je zasigana dvorana Kapelica, pozimi pa so zanimivi številni ledeni kapniki. Žal je Rudniški potok iz separacije bližnjega rudnika premoga v jamo prinesel ogromne količine premogovega prahu in jih odložil v obliki židkega blata. Tako je iz jame izginila nekdaj bogata podzemna favna, med drugim tudi proteus. Pri izkopavanju so v jami našli več kulturnih plasti od železne dobe do paleolitika. Jamo so že zgodaj opisali pisni viri, najprej Valvasorjeva Slava Vojvodine Kranjske (17. stol.), kasneje Pregled kranjskih jam (19. stol.). Ogledamo si še svet nad jamo. Od vhoda se odpravimo južno do travnikov, tam zavijemo levo. Pred ograjo spet zavijemo levo (tu imamo lep razgled na okolico) do gozda (v ograji je prehod). Tu bomo našli stezico, ki nas bo privedla nazaj na izhodišče (smerokaz nam bo zvonik cerkve). Na poti bomo lahko skozi odprtine gledali, kje smo bili prej v jami. Koliko časa bomo hodili? Ogled Rajhenavske jelke in Prelesnikove koliševke nam bo vzel po 20 minut, ogled Željnskih jam pa dobro uro, vse skupaj z vožnjo pa ves dan. Edini zemljevid tega območja (poleg Atlasa Slovenije in topografskih) je izletniški Kočevsko 1: 50.000.

Vladimir Habjan

Leave a Reply

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja