Med ugotovitvami, ki jih je objavil mag. Matija Bogdan Marinček v članku POPLAVE OB SAVINJI NOVEMBRA 1990 IN AVGUSTA 2023 – PRIMERJAVA ZAKLJUČKI IN PREDLOGI SANACIJE (zbornik 34. Mišičev vodarski dan) lahko beremo: “Savinja in hudourniški pritoki iz povirja v zgornjem toku Savinje niso uspeli odvajati vsakodnevnih intenzivnih padavin, super celičnih neviht. Površine pobočij so bile zasičene z vodo. Začela so se rušiti kamnita in prodna pobočja, predvsem melišča. Ujmo so pričakala slabše vzdrževana pobočja, zaplavne pregrade so ujmo pričakale neočiščene. Podjetje za urejanje hudournikov Ljubljana je šlo leta 2011 v stečaj. Hudourniki so poleg vode odnašali velike količine naplavin in plavja. Zasuli so lastne struge, zamašili prepuste in mostove. Njihov tok si je moral izbirati nove poti po cestah in skozi naselja. Velika moč vode, zasičene s kamenjem in prodom, je rušila hiše, poti in ceste ter mostove, rušile brežine lastnih strug. Tudi številni plazovi so ovirali odtok visokih vod. Obseg poplav je bil dosti večji kot novembra 1990. V naseljih v zgornjem toku je bilo porušenih precej hiš. Najbolj je prizadeta Zgornja Savinjska dolina od Solčave do Ljubnega. Posledice so katastrofalne.”
Če se dotaknemo le stavka “Ujmo so pričakala slabše vzdrževana pobočja, zaplavne pregrade so ujmo pričakale neočiščene” in ga primerjamo s Svobodinim z “Obnova po poplavah avgusta 2023 ni le obljuba, ampak dejstvo” lahko razumemo, da se (vsa) politika (kot marsikdaj precej združena, pozicija in opozicija) in stroka ukvarjata z obnovo. Morda bi pomislili, da si ne želijo preprečevati vzrokov in raje odpravljajo posledice. Imamo Zaščito in reševanje, a jasno je, da v Sloveniji nekaj pomeni le reševanje – le tako si junak in dobiš, kar hočeš.
Nekako je pa treba le sporočiti, da so zaplavne pregrade še vedno (in še bolj) polne. Ker bi bilo prepoceni, da bi za gradnjo opornih zidov uporabljali skale (in prod) iz strug, so te raje vozili s pretežkimi tovornjaki iz več kot 100 km oddaljenih kamnolomov, da so dobili večje račune za črpanje sredstev. Struge hudournikov so tako bolj (tudi zaradi trapastih predpisov, ki jih niso spremenili) kot kdaj polne, primerljive z debelino denarnic koncesionarjev, …
Copilot o hudourniku
Samostalnik, moški spol – Naravni pojav, ki se obnaša kot najstnik s preveč energije in premalo nadzora.
Hudournik je tista vodna entiteta, ki se pojavi, ko narava reče: “Zdaj pa dovolj miline.” Gre za potok, ki je bil nekoč miren, a se je odločil, da bo postal adrenalinski junkie. Ko dež pada kot da ima zamero do Zemlje, se hudournik prebudi — in začne divjati po pobočjih, trgati korenine, odnašati mostove in kazati zobe vsem, ki so si drznili graditi preblizu.
Psevdo-znanstvena razlaga:
– Nastane ob močnem deževju ali taljenju snega.
– Ima strm padec in visoko hitrost.
– Vse, kar mu stoji na poti, obravnava kot začasno motnjo.
Ljudska modrost:
“Če slišiš hudournik, si že prepozno postavil šotor.”
Urbanistična ironija:
Kljub temu da je znano, da hudourniki redno poplavljajo, se še vedno gradijo ceste, vikendi in parkirišča tik ob njihovih strugah — ker smo optimisti. Ali pa pozabljamo. Ali pa imamo radi presenečenja.
Če bi bil hudournik oseba, bi bil tisti tip, ki pride na zabavo, razbije tri kozarce, polije pijačo po zvočnikih in nato odide, kot da se ni nič zgodilo.
