STA je odprla vprašanje, ki ga v planinski organizaciji (vsaj navzven) nihče resno ne zagovarja. Zakaj torej zdaj?
V zadnjih dneh je Slovenska tiskovna agencija (iz nekega razloga) objavila novico, ki se vrti okoli vprašanja, ali bi bilo treba tekmovalno športno plezanje izločiti iz Planinske zveze Slovenije. Predsednik PZS Martin Šolar je v intervjuju jasno povedal, da takšnih idej ne podpira, da jih ne zagovarja in da želi, da športno plezanje ostane del PZS.
Toda vprašanje ostaja: Zakaj STA sploh odpira temo, ki je v PZS praktično ni na zunaj zaznati? In zakaj ravno zdaj?
1) Športno plezanje je najuspešnejši del PZS — in zato tudi najbolj izpostavljen
Slovenija ima v športnem plezanju: najbolj prepoznavno športnico v državi — Janjo Garnbret, več desetletij tradicije vrhunskih rezultatov, močno infrastrukturo, stabilno financiranje, mednarodni ugled, ki presega vse druge panoge PZS.
To pomeni: veliko medijske pozornosti, veliko denarja, veliko interesov.
Ko je neka panoga tako uspešna, se vedno pojavljajo ideje o »samostojnosti«, »večji avtonomiji«, »ločitvi«, »boljšem upravljanju sredstev«.
V številnih državah (Francija, Italija, Španija) so se športni plezalci res odcepili od planinskih zvez. Toda v alpskih državah (Nemčija, Avstrija, Švica, Slovenija) je model drugačen: športno plezanje ostaja del širše gorniške organizacije, ker je to zgodovinsko, kulturno in organizacijsko smiselno.
V zgodovini PZS sta se dve ključni strukturi postopoma odcepili od matične organizacije in ju močno oslabili ter … :
Gorski vodniki (ZGV / IFMGA)
Izločitev: 1990–1997 (postopen proces)
Razlog: profesionalizacija, odgovornost, mednarodni standardi
Gorski vodniki so bili do začetka 90. let del PZS, natančneje del alpinistične strukture. Toda z demokratizacijo, odprtjem meja in vključevanjem v UIAGM/IFMGA, je postalo jasno:
da gorsko (ne planinsko in turistično) vodništvo ni več prostovoljska dejavnost, da zahteva profesionalni status, da potrebuje lastno licenciranje, da mora slediti mednarodnim standardom, ki jih PZS kot prostovoljska organizacija ne more zagotavljati.
Zato so gorski vodniki ustanovili Združenje gorskih vodnikov Slovenije (ZGV), ki je danes: samostojna organizacija, del IFMGA, popolnoma profesionalna, z lastnim izobraževanjem (če se ne upošteva osnovno alpinistično izobraževanje), z lastno odgovornostjo in zavarovanji.
Ključni motiv: profesionalizacija in pravna odgovornost — ne konflikt s PZS.
Gorski reševalci (GRZS)
Izločitev: 2006
Razlog: javna služba, državna odgovornost, profesionalni standardi
Gorsko reševanje je bilo desetletja kot samozaščiten del PZS, organizirano kot Komisija za gorsko reševanje. Toda po tragedijah v 90. letih in po evropskih standardih je država sprejela odločitev: gorsko reševanje je del sistema zaščite in reševanja, mora biti državno financirano, mora imeti posebne pristojnosti, mora biti operativno ločeno od prostovoljskih društev.
Tako je nastala Gorska reševalna zveza Slovenije (GRZS) — samostojna, prostovoljna, če seveda ne upoštevamo strokovnih zaposlenih in vezanih deležnikov na URSZR in MORS, a (zaradi včlanitve društev) še vedno (pre)tesno povezana s PZS in načinom razmišljanja ter delovanja (beri: intergeneracijski procesi).
Ključni motiv: državna ureditev javne službe — ne navzven izražena ideološka ali organizacijska spora.
2) Zakaj STA odpira vprašanje, ki ga PZS ne?
To je ključno vprašanje.
Možni razlogi:
a) Medijska logika: ustvarjanje konflikta tam, kjer ga ni
Športno plezanje je »vroča tema«. Vsaka omemba Janje Garnbret prinaša klik(e). Mediji pogosto iščejo konfliktne okvire, tudi tam, kjer jih v resnici ni.
b) Zunanje pobude ali interesi
Ni skrivnost, da obstajajo: zasebni športni centri, komercialni trenerji, posamezni športni funkcionarji, lobiji okoli olimpijskih športov, ki bi si želeli več vpliva ali več sredstev izven PZS.
Ločitev športnega plezanja bi lahko pomenila: nov tok denarja, nove funkcije, nove strukture, manj nadzora.
To je realnost vsakega uspešnega športa.
c) Politični kontekst
Športno plezanje je olimpijski šport. Olimpijski športi so pod posebnim režimom financiranja. Vsaka sprememba strukture lahko pomeni preusmeritev sredstev.
3) Kaj pravi PZS?
Martin Šolar je zelo jasen: športno plezanje ostaja del PZS, PZS ga podpira, PZS ga financira, PZS ga organizacijsko krepi, PZS ga ne želi izločiti.
In še pomembneje: »Športno plezanje poje precejšen del pogače, ampak ga tudi prinese.«
To je bistvo: športno plezanje ni strošek — je investicija, ki se vrača.
4) Zakaj bi bila ločitev slaba ideja?
a) Razpad zgodovinske kontinuitete
Športno plezanje je zraslo iz alpinizma. Ločitev bi bila umetna in zgodovinsko nelogična.
b) Izguba strokovnega zaledja
PZS ima: izobraževalni sistem, varnostne standarde, infrastrukturo, mednarodne povezave.
Samostojna zveza bi morala vse to zgraditi na novo.
c) Finančna negotovost
PZS je stabilna organizacija. Samostojna zveza bi bila odvisna od: letnih razpisov, političnih odločitev, sponzorjev, olimpijskih ciklov.
d) Razdrobljenost gorniške skupnosti
Slovenija je majhna. Razdrobljenost bi bila slabost, ne prednost.
5) Zakaj STA torej sproža vprašanje?
Najverjetnejši scenariji:
1) Medijska potreba po »zgodbi«
Janja Garnbret = visoka branost. Vsaka tema, ki jo poveže s »spori«, »organizacijo«, »denarjem«, je medijsko privlačna.
2) Zunanji interesni akterji
Možno je, da nekdo želi: več avtonomije, več sredstev, več vpliva, spremembo strukture.
Mediji pogosto postanejo orodje za testiranje javnega mnenja.
3) Notranje napetosti v športnem sistemu
Olimpijski športi so pod pritiskom: rezultatov, financ, profesionalizacije.
V takem okolju se pogosto pojavljajo ideje o »reformah«.
6) Kaj lahko pričakujemo v prihodnje?
Scenarij A — status quo (najverjetnejši)
Športno plezanje ostane del PZS. PZS okrepi podporo. Medijska razprava se umiri.
Scenarij B — večja avtonomija znotraj PZS
Močnejša komisija, več kadrov, več sredstev. To se že dogaja.
Scenarij C — pritisk na ločitev (manj verjetno, a možno)
Če bi se pojavili močni zunanji interesi, bi se razprava lahko ponovila. Toda trenutno ni realne podpore za tak korak.
Zaključek: STA (tako kot tudi drugje) ni odraz realnega stanja, temveč odraz interesov
PZS je enotna: športno plezanje ostaja del planinske organizacije.
STA pa je odprla vprašanje, ki ga v PZS (tudi zaradi ostalih, manj uspešnih športov, ki se izvajajo znotraj organizacije) nihče resno ne zagovarja — kar pomeni, da je vprašanje prišlo od zunaj, ne od znotraj? In to je samo po sebi pomemben podatek.
Denar? Tu se pa vedno zatakne.
Kako bo? Kot bo … rekla.
Predvolilna vprašanja za kandidata za predsednika PZS — 2026
Damjan Debevec
Predlagate preusmeritev sredstev iz specialističnih športov v mladino, vodništvo in MDO-je.
Katera področja bi konkretno izgubila sredstva? In koliko sredstev bi preusmerili? Ste zadovoljni s stanjem vrhunskega in splošnega alpinizma, ki ga težko uvrstimo med specialistične?
»Namenskih sredstev ni mogoče preusmerjati, potem so tu članarine aktivnih v specialističnih športih, ki so ravno tako nedotakljive. Zavedati se pa je treba, da velika večina članov ni vrhunskih športnikov, v gore se podajamo, ker v njih najdemo sprostitev, marsikdo pa je član tudi le zgolj zaradi tradicionalne pripadnosti. Iz mase naših prispevkov se bo pretežno financiralo množične segmente organizacije (mladina, vodništvo, MDO-ji).«
Kako boste zagotovili, da takšna prerazporeditev ne bo oslabila športnega plezanja, ki je trenutno najuspešnejša panoga PZS?
»Menim, da lahko športno plezanje s sponzorstvi in svojimi članarinami pokrije vse svoje potrebe. Kar nekaj predsednikov pa mi je potožilo, da smo s sprejemanjem športnoplezalnih klubov v PZS oslabili lokalna planinska društva.«
Martin Šolar
Športno plezanje je najuspešnejša panoga PZS. Zakaj po vašem mnenju nima dovolj podpore v strokovni službi — in kako boste to spremenili?
»PZS je ravno v zadnjem letu minulega naredila odločen korak k močnejši strokovni podpori za športno plezanje. Od decembra 2025 je na PZS zaposlen športni direktor za športno plezanje.«
Nacionalni plezalni center: kje se je zataknilo in kakšen je vaš realen časovni načrt?
»Nacionalni plezalni center se ni zataknil! To je projekt Mestne občine Ljubljana, ki ima veliko vsebinsko podporo PZS. NPC je v projektiranju in pridobivanju dovoljenj, ni pa še gradnje.«
