Z izletov po azijskih pogorjih

Zanimivo planinsko predavanje mladega Bavarca 

Jutro, 12. januar 1939 – dLib.si

Ljubljana, 11. januarja 1939

V letošnji sezoni si je Slovensko planinsko društvo za dosedanja predavanja pomagalo z domačimi predavatelji, predsinočnjim pa je pripravilo poslušalcem ugodno presenečenje. To pot je povabilo znanega nemškega gorskega vodnika Wolfganga Gorterja, mladega Bavarca, ki ima kljub svoji mladosti za seboj že veliko alpinistično kariero in je med drugim tudi opetovano sodeloval pri nemških odpravah v osrednjoazijska pogorja. Žal obisk tega predavanja ni bil niti tako številen kakor običajno, in kakor ga je izvirna snov zaslužila; zdi se, da bo treba nekoliko poživiti reklamo med našimi planinci in prijatelji narave za te večere. Res je lahko vsakemu žal, ki ni ti dve urici prisluškoval napetim izvajanjem tega »planinskega cigana«.

Pred pričetkom je predavatelja predstavil in toplo pozdravil tajnik osrednjega društva SPD g. dr. Brilej, ki je hkrati omenil, da pravo ilustrativno gradivo — film o odpravi v Hindukuš — zaradi carinskih težav ni prispelo pravočasno. Toda predavatelj je imel s seboj dolgo vrsto krasnih diapozitiv, ob katerih je hvaležno občinstvo v lepo razumljivi nemščini — prežeti vroče ljubezni do gora in vedrega veselja do narave — povedel preko Južne Rusije in Bakuja v Teheran in dalje v Kabul, afganistansko prestolnico, njegovo izhodišče za nadaljnjo pot v nekatere dostopne dele Hindukuša. Tisoče kilometrov poti je iz Teherana predavatelj pustil za seboj tudi z velikim nemškim potniškim letalom in pokazal kopico posnetkov s slikovitega poleta nad brezmejno slano puščavo Afganistana. Iz Kabula ga je nato vodila pot z avtomobilom v zapadni del Hindukuša — po čudovitem svetu in mimo starodavnih zgodovinskih naselij vse višje in višje proti najvišjemu vrhu te skupine — nad 4.000 m visokemu Amukalà. Najbolj značilne za te kraje in najbolj zanimive za našega planinca so bile številne slike iz višin nad 3.000 m, ki so tamkaj še vse brez snega in ledu, ne mnogo nižje pa v teh krajih preprosti in borni ljudje s čredami najbolj odpornih živali bijejo boj za skromni obstanek. Mnogo naporov sta morala podjetna Nemca — s predavateljem je bil na teh prvenstvenih vzponih še neki nemški inženjer iz Kabula — prestati zaradi ogromnih razlik v temperaturi, ki tamkaj v najbolj vročem poletju nihajo tudi do 50 stopinj med dnevom in nočjo. V spremstvu enega domačih nosačev sta v pičlih dveh tednih absolvirala v zapadnem delu Hindukuša 10 nad 4.000 m in 2 nad 5.000 m visoka vršaca. 

H kraju je g. Gorter z živahno besedo in ob prav tako lepih posnetkih opisal še prvenstveni vzpon na 5.670 m visoki Demavend v vzhodnem delu Hindukuša, ki ga je opravil v družbi drugih treh Nemcev, ki jih je slučajno našel v službi tobačne uprave v Teheranu. Tudi to turo so začeli z nekaj tiso kilometri dolgo avtomobilsko vožnjo po svojevrstnem peščenem svetu in se nato od zadnje naselbine dvignili še 3.000 m visoko v precej napornem delu na ogromni masiv Demavenda. 

Občinstvo je živahnega govornika, tipičnega predstavnika južno – nemškega gorskega prebivalstva, nagradilo z dolgotrajnim ploskom. Škoda res, da avditorij ni bil še številnejši in da izvajanj, ki so Gorterju tekla kakor ena sama pesem o gori in človeku, naša mladina najbrž ni razumela do pravega jedra. Bili pa so tudi tako vsi zelo zadovoljni.

Smučarska nesreča v Franciji
V pogorju Mont Blanca se je te dni smrtno ponesrečilo osem smučarjev iz Pariza in Južne Francije. Nesreča je tembolj obžalovanja vredna, ker so bili v skupini možje svoje stroke, tako n. pr. ravnatelj smučarske šole v Vallolresu in več učiteljev smučanja, dve dijakinji iz Grenobla in nekaj oficirjev. Med ponesrečenci je tudi direktor kabineta francoskega senata. Slika prikazuje kraj, kjer se je zgodila nesreča.

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja