Vzpon in zahteven alpinistični smučarski spust na Grande Tête de l’Obiou

Grande Tête de l’Obiou (2789 m), mogočni osamelec francoskih Predalp in najvišji vrh masiva Dévoluy, je gora, ki jo zaradi njene izpostavljenosti in dramatičnega izgleda severozahodne stene opazimo že od daleč. L’Obiou je hkrati simbol območja in gora, ki je v zgodovini že večkrat zahtevala svoj davek — od letalskih nesreč do zahtevnih reševalnih akcij.
Prav ta stena je v zadnjih dneh pritegnila pozornost dvojice mladih alpinistov, Morgana Akhourfija in Arthurja Poindeferta, ki sta se podala v razmere, o katerih je bilo malo informacij, a veliko slutnje, da se obeta nekaj posebnega.

Tehnični podatki
Prvi smučarski spust po severozahodni steni Obiouja
Datum: 19. marec 2026
Avtorja: Morgan Akhourfi – Arthur Poindefert
Ocena plezane / smučane smeri: D+, IV, 500 m, M3, 5.5 / E4, S7

Prvi vtis, ki ostane za vedno (v človekovem življenju)
Morgan se spominja, kako je kot otrok prvič videl severozahodno steno z znamenite Napoleonske ceste. Sredi avgusta, ko bi pričakoval le skale in travnike, je na vrhu zagledal bele zaplate snega. »Wah, tam je sneg — to mora biti res visoko,« je pomislil. Takrat še ni vedel, da ga bo ta gora nekoč tako močno pritegnila.
Kasneje se je v Dévoluy vrnil le občasno, a podoba stene, zgodbe o letalskih nesrečah, ostra geometrija polic in prehodov ter fotografija dveh alpinistov tik pod vrhom so mu ostali v mislih.

Razmere na severu slabe, na l’Obiou pa tiha priložnost
Medtem ko so bile razmere v severnih Alpah slab(š)e, je severozahodna stena l’Obiouja že nekaj časa lepo zalita. Informacij je bilo malo, a občutek je bil pravi: nekaj se da narediti.
Akhourfi in Poindefert sta zato spremenila prvotni načrt in se odločila za odhod v Dévoluy — v steno, ki je hkrati privlačna in neizprosna. Cilj je bil negotov, a kot pravita sama: »Če ne uspe, je v masivu vedno še kaj drugega.«

Vzpon v duhu raziskovanja
Dvojica se je v steno podala z minimalno opremo in odprtostjo do neznanega. Severozahodna stena je bila dobro zalita, prehodi so se odpirali, a teren je ostajal resen: strme snežne police, izpostavljene prečnice in značilne dvojne police tik pod vrhom, ki so že desetletja del alpinistične ikonografije Dévoluya.
Vzpon in spust sta potekal v stabilnih snežnih, a hladnih razmerah, ki so omogočale »varno dejanje«.

Pomen spusta
Čeprav ne gre za izrazito ekstremno težko smer, je podvig pomemben zaradi: razmeroma redkih zimskih ponovitev, izpostavljenosti stene in zahtevnega orientiranja, razmer, ki so letos v Alpah zelo spremenljive, dejstva, da sta se alpinista podala v steno z malo informacij in veliko občutka za teren.
Dejanje Morgana Akhourfija in Arthurja Poindeferta tako lepo nadaljuje tradicijo raziskovanja manj znanih, a izjemno estetskih sten francoskih Predalp. Alpinista obljubljata še več posnetkov, ki jih dodamo spodaj …

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja