Foto: Brian Hall
Brian Hall se je oktobra 1978 skupaj z Alanom Rousom, Rabom Carringtonom in Rogerjem Baxter Jonesom podal v eno najdrznejših alpinističnih pustolovščin svojega življenja: poskus vzpona po ogromni vzhodni steni Jannuja (Kumbakarne). Že tedaj je bila stena sinonim za nevarnost, ambicijo in neizpolnjene sanje.
Na vzponu so jih premagale razmere, podobne tistim, ki so leta 2019 ustavile rusko navezo. Naveza se je nato premaknila na desno stran stene in v treh dneh dosegla desno sedlo pod venčastim grebenom, ki vodi proti takrat (seveda) še nepristopljenem vzhodnemu vrhu. Tam so se znašli na točki, približno na dve tretjinah vzpona, ki sta ga letos jeseni dokončala francoska alpinista. A hrane in goriva jim je takrat zmanjkalo, pogled proti grebenu pa je razkrival dolge, z opastmi in snežnimi razi obtežene odseke, ki so bili za nadaljevanje neizprosni.
Hall in tovariši so se umaknili, obšli goro in opravili četrti vzpon na glavni vrh Jannuja, prvič v alpskem slogu. Njihov poskus je ostal zapisan kot eden najbližjih dotikov vzhodnega vrha v tistem času.
Slovenski poskusi in žrtve
V desetletjih po tem so se pod in v vzhodno steno Jannuja podali številni alpinisti z vsega sveta — med njimi tudi Slovenci, ki so v Himalaji pustili globok pečat. Med tistimi, ki so se podali proti tej mogočni steni, so bili: Vanja Furlan, Bojan Počkar, Matjaž Vrtovec, Dušan Debelak, Anton Pavlič, Rudi Podgoršek, Damjan Vidmar, Tomaž Žerovnik, Avgust Robnik, Žiga Petrič, Franc Gajšek, Gregor Lačen, Tomaž Humar, … Že tedaj so si alpinisti predstavljali veliko povezavo med vzhodnim Jannujem in glavnim vrhom, ki bi združila oba vrhova v en sam epski vzpon. Ta ideja ostaja eden največjih neuresničenih alpinističnih izzivov Himalaje.
Pogled nazaj in naprej
Ob nedavnem uspehu francoske naveze na vzhodnem vrhu Jannuja je Brian Hall obudil spomine in delil fotografije s svojega poskusa pred skoraj petdesetimi leti. Njegove besede in podobe so opomnik, da je zgodovina Jannuja prepletena z generacijami alpinistov, ki so se vračali k tej gori — vedno znova, z upanjem, da bodo premagali njene stene in grebene.
Vzhodni Jannu – Kumbakarna s svojimi zgodbami postaja s človeškega gledišča več kot gora. Je zgodba o vztrajnosti, izgubah in sanjah, ki se raztezajo čez desetletja. In čeprav je vzpon na vzhodni vrh zdaj opravljen, povezava z glavnim vrhom še vedno čaka na tiste, ki bodo imeli pogum, vizijo in srečo, da jo uresničijo. Glede na to, da gre za francosko goro – s pomenom krepostnega lika in velikega bojevnika, in stanje alpinističnega kadra, lahko sklepamo, da bo gora ostala francoska?
