Slovenec, 18. september 1902 (dLib.si)
Zadnji čas se je sprožilo vprašanje vseslovanskega planinskega društva. »Planinski vestnik« je to priporočilo objavil, in nato je neki graški nemški list to vest ponatisnil in osnutje vseslovanskega planinskega društva kot gotovo stvar razglasil.
Seveda nastane sedaj vprašanje, je li ta ideja izvršljiva in kako?
Pred vsem naglašamo tudi mi, da bi nam bilo vseslovansko planinsko društvo všeč in bi je z veseljem pozdravili, — ali ta ideja, v tem obsegu, kakor se priporoča, ni za sedaj izvedljiva.
Poglejmo najprej razvitek alpinistike v Slovanih.
Slovenci imamo devet let svoje »planinsko društvo«. Njega delovanje je v obče znano in ne bomo o tem obširneje govorili. V Čehih obstoji nekaj dlje društvo s slično tendenco, zvano »Klub čeških turistu«. Društvo je močno in ima, če se ne motimo, do 10.000 članov. Izdaje svoje glasilo in seznanja širše kroge s prirodnimi zanimivostmi čeških zemelj.
Poljaki imajo v Karpatih krasen in veličasten gorski svet. Za spoznavanje teh goratih krajev so osnovali društvo »Tatran«, ki izdaje vsako leto izboren in z umetniškimi slikami opremljen zbornik.
Na Hrvatskem je tudi turistiško društvo, ki izdaje svoje glasilo »Hrvatski Planinar«. Ta list je sicer dobro urejevan, ali pravega zanimanja za turistiko, žal, ni med Hrvati.
Bolgari so si pred par leti tudi snovali turistiško društvo. Ali se je ta ideja realizovala ali ne, nam ni znano.
Rusi imajo približno 20 let planinsko društvo, katerega delovanje se steka zlasti na poluotok Krim. Svoj glavni odbor ima v Odesi ter sekcije ali oddelenja v Jalti, Moskvi itd. Društvo se imenuje »Krimski gorni klub« in izdaje svoje glasilo, nazvano »Zapiski krimskago gornago kluba«.
Slovani smo s turistiko stopili na plan nekaj desetletij pozneje, kakor Nemci ali Francozi in Angleži. Tudi turistiška literatura slovanska, bodisi strogo športna ali znanstvena, je šele v začetku razvoja, dasi se tajiti ne da, da publikacije Čehov in Poljakov zaslužijo že sedaj vse priznanje. Ali gotovo je, da bodo Slovani tudi v tej stroki človeškega razvitka došli svojo sosede na zapadu.
Da smo sedaj še daleč za njimi, ni naša krivda, temveč krivda zgodovinskega razvoja. Kakor smo pokazali, imamo Slovani že več planinskih društev, katerih delokrog je jako obširen. Pomislimo le na široko Rusijo z Uralom, Kavkazom, poluotokom Krimom itd. Tam je še neizmernega turistiškega dela in bodo ti kraji potrebovali več kakor sto let, da se bodo mogli le od daleč primerjati turistiškemu razvitku v Alpah. In Karpati s svojo slično gorsko formacijo kakor Alpe, s svojimi železnicami in veličastnimi pragozdovi je za turista v večini še deviški svet. Koliko dela turistiškega je še tu za Poljake in Maloruse !
Ali naj se in se moremo sploh zvezati v veliko vseslovansko alpinistiško društvo, kakor so Nemci v mogočnem »Deutscher und Österr. Alpenverein« ? Taka zveza, žal, do sedaj ni mogoča.
Zakaj?
Prvič imajo Nemci polje svojega delovanja n a jedni točki v Alpah. Slovani imamo razdeljeno svoje delo v Alpah, na Češkem, v Karpatih, na Balkanu in v daljni Rusiji.
Drugič imajo Nemci svoj skupni književni jezik, katerega razume z lahka naobraženi Nemec s severa in juga. Slovani nimamo jednotnega književnega jezika, niti nismo dospeli do tja, da si izberemo jeden slovanski jezik, ki bodi med vsemi posredovalni in parlamentarni jezik naobraženstva, kateremu se poleg svojega jezika priuči vsak naobražen slovanski človek.
Nadalje so pa še druge politične težave. Sovražniki in klevetniki Slovanstva vohajo za najnedolžnejšo literarno ali gospodarsko stvarjo politični panslavizem. Zato bi se pa snovanju vseslovanskega planinskega društva stavile pri nas, v zlasti pa še na Ogrskem vsakovrstne zapreke. Nadalje pa moramo še upoštevati stoletni spor med Poljaki in Rusi, ki bi se udejstvoval tudi v tem slučaju.
Vseslovansko planinsko društvo v smislu zveze, kakor je v »Deutscher- u. osterreichischer Alpenvereinu«, ni izvedljivo pri navedenih okolnostih. Pač pa se da zbližati turistiško delovanje sorodnih slovanskih društev, in to bi bilo velike koristi za naše dežele. Kako si to mislimo, povemo v prihodnjem članku.
