Na višini skoraj 4300 metrov, tam kjer se visoke planote Cordillere Negre prevesijo v svetlo modro nebo, stoji ena najbolj nenavadnih naravnih znamenitosti Andov: Hatun Machay, »Velika jama« v kečuanščini. Kamniti gozd, ki ga je čas izklesal v labirint stolpov, votlin, previsov in skalnih gob, razporejenih čez več kot 200 hektarjev visokogorskega pobočja.
Kot pišejo, je Hatun Machay nastal iz ignimbrita – vulkanskega pepela, ki se je pred tisočletji strdil v trdo, a neverjetno razgibano kamnino. Erozija je iz nje izklesala formacije, ki spominjajo na peščenjak: ostre, a »prijazne« oprimke, manjše luknjice in večje luknje, razčlenjene raze, ki ponujajo neverjetno trenje, in neskončno teksturo.
V tej kamniti pokrajini se skriva še nekaj: petrografi in poslikave, stare tudi do 10.000 let. Nanje naletiš nepričakovano, med dvema stolpoma ali v zavetrju votline. Opominjajo, da je bil Hatun Machay sveti prostor že dolgo pred tem, ko so ga odkrili plezalci.
Čeprav je bil Hatun Machay stoletja znan lokalnim skupnostim, je postal plezalska destinacija šele v zadnjih dveh desetletjih. Danes velja za največje plezališče v Peruju in eno najvišjih na svetu.
V radiju enega kilometra je opremljenih več kot 250 športnih smeri, od 4. stopnje do 8a, ter nešteto balvanskih problemov, ki bi lahko zaposlili generacije plezalcev.
Najbolj razvit je severni sektor, ki gleda proti planinskemu zavetišču, a nove sektorje odpirajo skoraj vsako leto.
Posebnost Hatun Machaya je, da ponuja vse plezalne sloge: žepki in luknje, razi in poči, previsi,
plošče, naravne skulpture, ki jih drugje skoraj ne najdeš.
Plezanje je avanturistično, raznoliko in zaradi višine tudi fizično zahtevno: vroče na soncu, ledeno v senci, z jutranjo slano, ki prekriva tla po nočeh, polnih zvezd.
Velik del sodobnega razvoja gre pripisati mednarodni skupnosti, med drugim tudi bratoma Pou, ki sta priporočila območje številnim plezalcem in pomagala pri opremljanju nekaterih linij. V zadnjih letih so domači in tuji opremljevalci ustvarili mrežo smeri, ki združujejo: dobro opremljene športne linije, daljše avanturistične smeri do 100 metrov, ter balvane, ki jih je skoraj nemogoče prešteti.
Hatun Machay je postal laboratorij za razvoj plezanja v Peruju – prostor, kjer se srečujejo lokalni plezalci, mednarodni obiskovalci in arheologi, ki skrbijo za zaščito kulturne dediščine.
Od leta 2016 je območje doživelo več zaprtij zaradi sporov med lastniki zemljišč, plezalci in upravljavci zavetišča. Vmes so bile številne smeri razopremljene, zavetišče pa je pogorelo. A skupnost je vztrajala: večina smeri je danes ponovno opremljenih, dostop je stabiliziran, zavetišče je ponovno odprto, lokalni administrator skrbi za red in komunikacijo.
Najbolj aktualne informacije plezalci še vedno najdete v skupini Huaraz Climbing Guide.
