Večer, 01. julij 1976
Veliko slavje na Triglavu
V nedeljo – natanko na dan borca – bodo na vrhu Triglava odprli prvo jugoslovansko vezno planinsko pot – POT OSVOBODITVE PLANINE JUGOSLAVIJE, ali kot ji tudi pravijo – YU TRANSVERZALA. Pot smo obširno predstavili lani 25. septembra, toda za osvežitev spomina naj navedemo vrhove v vseh socialističnih republikah in obeh avtonomnih pokrajinah, ki so obvezne točke te poti:
– v Bosni in Hercegovini: Maglič in Zelena glava na Prenju;
– v Črni gori: Bobotov Kuk v Durmitorju in Kom v Vasojevičkih Komovih;
– v Hrvatski? Klek in Crikvena v Velebitu;
– v Sloveniji: Triglav in Raduha:
– v Srbiji: Pančičev vrh v Kopaoniku in Trem na Suvi planini;
– na Kosovu: Đerovica v Prokletijah;
– v Vojvodini: Crveni Čot na Fruški gori.
Osrednja slovesnost ob otvoritvi poti bo na Triglavu, medtem ko bodo na vseh drugih vrhovih republiške ali pokrajinske proslave.
Dnevnike za pot osvoboditve lahko planinci naroče v ekonomatu PZS, Ljubljana, Dvoržakova 9. Cena dnevnika je 40 dinarjev.
Z otvoritvijo poti osvoboditve bodo jugoslovanski planinci najlepše proslavili letošnji dan borca.
M. C.
Nazaj k peti stopnji?
Heini Holzer, odličen plezalec in smučar šeste težavnostne stopnje se je v enem izmed svojih člankov zavzel za vrnitev na peto stopnjo v alpinizmu. Vprašuje se, zakaj nekateri plezajo tako oboroženi – mednje sodi večkrat tudi sam, z vso mogočo in nemogočo alpinistično kramo, ki jo ponujajo športne trgovine, zakaj trošijo toliko svedrovcev – skratka, zakaj plezamo smeri, v katerih sta poglavitna dejavnika tehnika in oprema, šele nato človekova zmogljivost. In da bi svoje razmišljanje utemeljil, zopet vprašuje: ” Zakaj se lovci ne spravijo nad divjad s strojnicami, zakaj v ringu slabši ne potegne noža? Zakaj se torej ne vprašamo, kako je prišlo do čezmernega svedranja in zabijanja? “
I. B.
Armada in planinci
Sodelovanje med planinsko zvezo Slovenije in jugoslovansko ljudsko armado je že tradicionalno. Na nedavnem skupnem posvetu pa so se dogovorili za povsem konkretne oblike sodelovanja. Tako bi naša armada sodelovala s PZS pri organizaciji himalajskih odprav, alpinisti se bodo udeleževali taktičnih vojaških vaj v gorah, PZS bo priporočala alpiniste za službo v planinskih enotah JLA, inštruktorji alpinizma bodo urili tudi vojake-planince, JLA bo planinski zvezi odstopila opuščene karavle, in tod bo zveza prirejala tečaje za mladinske vodnike, JLA bo po minimalni ceni prodala planinski zvezi odpisano vojaško planinsko opremo, PZS bo sodelovala z informativnimi, strokovnimi in poljudnimi članki v Naši obrambi, JLA pa v Planinskem vestniku, JLA bo omogočila planinski zvezi nabavo šotorov v enakih ugodnostih, kot veljajo za enote SLO. JLA in PZS se bosta dogovorila za ureditev obmejnega režima na nekaterih vrhovih idr.
Tamar
Za vrhunske alpiniste, za izurjene gornike, za poprečne planince in za tiste, ki se zadovoljijo zgolj z lažjimi sprehodi, je kot ustvarjena ena najlepših dolin v Julijskih Alpah – Tamar. Mimo treh smučarskih skakalnic, ki so ponesle sloves Planice po vsem svetu, vodi cesta v ta odmaknjeni, toda enkratni kotiček tik državne meje z Italijo. Enkratni zato, ker sestavlja dolino oklep gorskih vrhov – Ponc, Jalovca, Velike Mojstrovke, Travnika in Šit. Med temi vrhovi je Jalovec najlepši, saj kot mogočen kristal bdi nad dolino in jo varuje.
V zatrepu doline stoji v višini 1108 metrov planinski dom Tamar, ki ga od leta 1965 sem upravlja planinsko društvo Medvode, poprej pa je bil dom v upravi Akademskega planinskega društva Ljubljana. Medvodčani so dom prenovili ter vanj napeljali elektriko. V domu bo našlo varno zavetje 70 planincev, ki žele v njem prenočiti; postelj v sobah je namreč v domu 30, 40 pa je skupnih ležišč. Dom je neprekinjeno odprt od 27. aprila do pozne jeseni, v zimskem času pa ob sobotah in nedeljah.
V Ratečah se odcepi proti domu cesta, dolga slabih 6 km. In ta dostop je pravzaprav edini neposredni, vsi drugi so že povezani s planinskimi turami. Tako je moč priti v Tamar iz Kranjske gore skozi Malo Pišnico (3,5 ure), vendar ta pot ni markirana, zato je orientacija težavna. Nepozabna pa je pot v Tamar z Vršiča čez Sleme (prav tako 3,5 ure). S Slemena se bo gostom ponudil pravljično lep pogled na mogočni Jalovec.
Izleti, ki so gostom na voljo iz Tamarja, so prav svojevrstno doživetje. Za ljudi, nevajene gora, bo nepozaben že lahek vzpon do slapa Nadiže – 20 minut nad domom. Planinci se bodo lahko odpravili proti Vršiču bodisi čez Sleme ali čez preval Grlo. Mikavni sta poti čez Jalovčevo škrbino v Trento (6 ur) ali čez Kotovo sedlo v Koritnico (7 ur); toda ti poti sta le za izurjene planince.
Za ljubitelje višin je Tamar pravcati eldorado. Vrhovi okoli doline že kar vabijo, da bi se povzpeli nanje. Na Slemenovo špico (1911 m) sta 2,5 ure hoda, na Malo Mojstrovko (2332 m) 4 ure, na Vevnico (2340 m) 8 ur, na Strug (2265 m) 6 ur, na Srednjo Ponco (2228 m) 4 ure, na Visoko Ponco (2274 m) 5 ur, na Malo Ponco (1901 m) 4 ure, najbolj privlačna pa je nedvomno tura na Jalovec (2643 m) – 6 ur. Vse te ture so večinoma zelo zahtevne, namenjene zares izurjenim in dobro opremljenim planincem. Za ture na Vevnico, Strug in Ponce si mora planinec oskrbeti dovoljenje za gibanje v obmejnem pasu. Tamar pa je mikaven tudi zaradi svoje severne lege pod Jalovcem. Tod leži sneg dolgo v pomlad, kar s pridom izrabljajo številni smučarji.
In kdor se bo odločil za vzpon na najlepši vrh v naših gorah nasploh – na Jalovec, ta bo ostrmel nad lepoto, ki se mu bo razgrnila, in nad nedotaknjeno divjino gorske prirode. Evgen Lovšin, starosta slovenskih planinskih pisateljev in zgodovinarjev, je o Jalovcu napisal:
“Če je Triglav očak, potem je Jalovec fant od fare med julijskimi vrhovi. V veličastni osamljenosti kraljuje nad štirimi prelepimi slovenskimi dolinami: Planico, Trento, Bavšico in Koritnico. Nasmejan in vesel v soncu, mrk v viharjih in meglah, živi Jalovec že tisočletja svoje čudovito življenje naše najbolj žive gore. Modrina južnega neba, v daljavi sinje Jadransko morje, planinski orel v višavah. Nad divjimi prepadi vlada mir, tišina, ki jo zmoti žvižg gamsov ali bobnenje plazov.”
Tako bo že samo izlet v prelepi Tamar za vsakogar nepozaben. Kdor pa se bo napotil še naprej, bo bogatejši za številna nova spoznanja, k čemur moramo na vsak način prišteli še čudovito gorsko cvetje in pa kozoroge, ki domu je jo v prepadnih višavah.
MILAN CILENŠEK
