Večvredni – manjvredni – ničvredni športi

Tomo Česen: Ob predlogu novih kriterijev kategorizacije sem ŠOKIRAN. Prej sem mislil, da so vsi športi enakovredni, zdaj vidim, da so eni večvredni, eni manjvredni in eni ničvredni

Kriteriji za kategoriziranje športnikov v Sloveniji so brez dvoma dokument, ki v organizirani športni sferi na vseh nivojih pomembno vplivajo na razvoj športa. Pa če nam je to všeč ali ne. Pri tem je najbrž zelo pomembno, da imajo vsi športniki povsem enakovredne pogoje za doseganje različnih kategorij. Vsaj osebno sem bil vedno trdno prepričan o tem. V športu sem sicer doživel že marsikaj, vzpone in padce, bil udeležen v najmanj šestih tekmovalnih športih (tako individualnih kot tudi kolektivnih) in se naučil samo in predvsem eno – za uspeh je potrebno garati in ko zmagaš, ti ne more nihče reči, da je tvoj rezultat ničvreden.

Zato sem bil ob predlogu novih kriterijev kategorizacije ŠOKIRAN. Prej sem mislil, da so vsi športi enakovredni, zdaj vidim iz tega predloga, da so eni večvredni, eni manjvredni in eni ničvredni. Zakaj pravzaprav gre pri tem novem predlogu?

 Ekspertna skupina je določila, da PZS spada v 3.skupino – to pa zato ker ima mednarodna zveza UIAA med 67 in 100 člani (točneje 92).
 Zato lahko njihovi športniki dosegajo največ državni razred (poleg tega pa še mladinski).
 Alpinistov sploh ni, upoštevajo se samo tekmovalno ledno plezanje, tekmovalno športno plezanje in tekmovalno turno smučanje.

Naj se tukaj omejim na športne plezalce (čeprav je meni kot alpinistu ugotovitev, da alpinisti v tem sistemu sploh ne obstajajo naravnost »fenomenalna«). Športno plezanje je organizacijsko in aktivno razvito na vseh celinah. Na tekmah svetovnega pokala se zberejo samo najboljši med najboljšimi. In biti v vrhu teh najboljših pomeni doseči vrhunski rezultat. Tako kot vsi ostali športniki tudi oni za to garajo leta in leta. Zato je sramotno in sploh nespoštljivo do takšnih športnikov , da se jim javno in naravnost pove, da njihov rezultat ni nič vreden. Oziroma, da je manjvreden od nekoga drugega z enakim rezultatom v nekem drugem športu. To bi člani t.i. ekspertne skupine lahko in morali vedeti. A z novim predlogom kategorizacije delajo ravno to.

Torej na kratko in naravnost: če bo športni plezalec postal svetovni prvak (olimpijski zmagovalec v tem trenutku žal še ne more biti), bo to po merilih predloga nove kategorizacije povsem isto, kot če bo njegov kolega v enem izmed olimpijskih športov na eni izmed mednarodnih tekem uvrščen vsaj v prve tri četrtine uvrščenih?!

Kako naj sedaj razložim nekaterim članom državne reprezentance, ki osvajajo kolajne na svetovnih in evropskih prvenstvih ali pa stojijo na zmagovalnih stopničkah svetovnega pokala, da njihovi rezultati zadoščajo največ za državni razred?

Zato spoštovani člani ekspertne skupine, člani Odbora za vrhunski šport, člani Izvršnega odbora Olimpijskega komiteja Slovenije, v imenu vrhunskega športa odločno protestiram. Naj vas samo spomnim, da je iz členov Olimpijske listine razvidno, da so vsi športi med seboj enakopravni in da med njimi ne sme biti diskriminacije na osnovi politike in drugih dejavnikov. Eden od členov pravi: “Vsaka vrsta razlikovanja dežele ali osebe glede na raso, vero, politiko, spol in vsaka druga vrsta razlikovanja je nezdružljiva z načeli olimpijskega gibanja.” In mi smo člani olimpijskega gibanja.

Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez (OKS-ZŠZ) je zadolžen za razvoj in obstoj vsega športnega dogajanja v državi Sloveniji. Predlog nove kategorizacije pa se preprečuje in zavira razvoj nekaterih obstoječih (in tudi zelo uspešnih) športnih panog v Sloveniji. To pa preprosto ni športno. In kako naj članice OKS-ZŠZ pričakujemo, da bo OKS-ZŠZ ukrepala proti razlikovanju med športi, če ga takšen predlog kategorizacije uveljavlja? V pravilih imate namreč zapisano, da boste ukrepali zoper vsako obliko razlikovanja in nasilja v športu.

Pri oblikovanju pravičnih kriterijev pri radi tvorno sodelovali. A nas niste niti povabili in to ni odlika fair-playa. O fair-playu pa v teh olimpijskih in poolimpijskih dneh veliko slišim.

Tomo Česen
Predsednik Komisije za športno plezanje pri PZS

KOMENTARJI:

Bojan Leskošek, 13. 09. 2004

Ali bi kdo lahko za lažjo (argumentirano) diskusijo objavil:

– vsebino dokumenta (Kriteriji za kategoriziranje športnikov v Sloveniji). Iskal sem po netu (vključno http://www.olympic.si), pa ga nisem našel,

– kakšen je bil postopek sprejemanja dokumenta (kdo je imenoval ekspertno skupino, katere člane je imela, ali je objavila javno dostopno predlog/mnenje in ali je bilo to poslano na PZS – kot jaz vem, so še vsi prejšnji bili)

– zapisnik IO, na katerem so dokument sprejeli (+ kako je glasoval Ekar)

– kakšne bodo posledice (financiranje, štipendiranje in šolanje, zaposlovanje v vojski in policiji, soc. in zdr. zavarovanje, …?).

Bojan Leskošek, 14. 09. 2004

Ker na moj prejšnji post (še) ni bilo odgovora, sem malo sam poizvedoval. In izvedel sem sledeče:

– predlog je pripravljala ekspertna skukipa OKS-ZŠS v sestavi: 5 članov strokovnega sveta za šport pri Vladi RS (Levovnik, Kalan, Kolar, Drvarič, Dvoršak), dekan FŠ Jošt (menda vmes odstopil), Rajšter (podsekretar za vrhunski šport na MŠZŠ), Kolenc (Zavod za šport) in 2 iz odbora za vrhunski šport OKS (Perko, Dobnikar)

– od 21.6.2002 je skupina na 14 sejah (nekatere so bile večdnevne!) porabila več kot 600 efektivnih in 6000 pripravljalnih ur

– 1.6.2004 je skupina izdala predlog Kriterijev za kategoriziranje in registriranje športnikov v RS (kot interno gradivo)

– 8.6. je bil predlog predstavljen (domnevam, da Odboru za VS OKS)

– vmes so bile očitno neke pripombe (čigave?), na katere sta 2 člana skupine (Dvoršak, Perko) 15.6. dala pojasnila

– 21.6. je obravnava predlog izvršni odbor OKS. Nekatere člani dajo pripombe (med njimi ni Ekarja, čeprav je bil na seji navzoč). Sklep je, da IO predlaga SS (Strokovnemu svetu za šport), da kriterije sprejme za dobo enega leta. Po enoletnem poskusnem obdobju (!) bo IO o njih ponovno razpravljal 😉

– predstavniki nekaterih panog (med njimi tudi Štremfelj) pripravlja za OKS pripombe.

– o predlogu naj bi dokončno odločal SS na eni od prihodnih sej.

Bojan Leskošek, 17. 09. 2004

>In ne bi o tem, na kar me je spomnil prijatelj, da sta bili zaenkrat edini (zlati) (olimpijski) odličji za neolimpijsko disciplino podeljeni alpinistoma, bratoma Schmidt…

In ne samo to: Bloudkove nagrade, ki so najvišje nagrade v Sloveniji na področju športa (letno se podelijo največ tri), je za vrhunski mednarodni športni dosežek prejelo kar nekaj alpinistov in plezalcev (Jeglič, Karničar, Humar, Čufar…).

Kot beremo, je sedaj isti organ (izvršni odbor OKS), ki daje soglasje k predlogu Bloudkovih priznanj, sprejel kategorizacijo, v katerih športne panoge Bloudkovih nagrajencev ali sploh ne priznavajo (alpinizem) ali pa jih razglašajo za tretjerazredne (športno plezanje, …).

Pa še tole: To, da je za IO OKS za Bloudkovo nagrado predlagal svojega lastnega člana (podpredsednika!), je najmanj nehigienično.

Bojan Leskošek, 19. 09. 2004

>Ob naštevanju Bojana Leskovška, kateri Slovenski alpinisti so prejeli Blovdkove nagrade.

Kot mi je znano Janez Jeglič ni prejel Blovdkove nagrade, pač pa sva za vzpon v Bhagirathiju prejela Blovdkovo plaketo (leta 1991),…

Možno. Iskal sem spisek dobitnikov na netu, vendar odbor (vodi ga Miro Cerar) očitno ni uspel skupaj spraviti nikakršne spletne strani, niti seznama (!), kaj šele kakšne “hall of fame”. Tako, da je nastal bolj po spominu in blic “preverjanju” po netu. Da je bil dobitnik nagrade Johan piše tudi na strani, kjer je Silvo podpisan kot vodja temovanja: http://ksp.pzs.si/johan-mem04-02.htm

Za hec lahko omenim, da je tudi Silvo sam naredil 2 napaki že v 1. stavku, ki sem ga citiral 😉

Sicer pa je poanta v tem, da je bilo že mnogo alpinistov (in ena plezalka) izbranih za to prestižno priznanje. Ostali trije, ki sem jih navedel, menda držijo in so jih prejeli v zadnjem času, pred njimi pa verjetno še marsikdo, Štremfelj celo dve: http://www.planid.org/LJU/S-/StremfeljA.htm

Bojan Leskošek, 22. 09. 2004

>[Brvar]“Bloudkove nagrade so doslej prejeli naslednji alpinisti, športni plezalci in planinski delavci (dopuščam kakšno napako):

Planinski VESTNIK 1965

Odprava CERRO TORRE 1985/86 1986 (op. BL:Kozjek.extremekanal.com) ….”

Če je to res, potem je res tudi, da jo je prejel Johan in – celo sam Karo 😉

Tone Škarja, 23. 09. 2004

za odpravo Everest 1979 so si delili nagrado le člani odprave – alpinisti, ne pa spremljevalci. Ker nas je bilo 25, razglasitev pa v Ribnici, je bilo ravno za bencin.

Silvo Karo, 18. 09. 2004

Pojasnilo !

Ob naštevanju Bojana Leskovška, kateri Slovenski alpinisti so prejeli Blovdkove nagrade.

Kot mi je znano Janez Jeglič ni prejel Blovdkove nagrade, pač pa sva za vzpon v Bhagirathiju prejela Blovdkovo plaketo (leta 1991), za Blovdkovo nagrado sva bila “prekratka”…

Silvo Karo

Silvo Karo, 19. 09. 2004

Res je da sem napravil slovnično napako in napisal namesto Bloudek “Blovdek”!

Res pa je tudi, da Jeglič ni prejel Bloudkove nagrade!

Silvo Karo, 22. 09. 2004

Dobro, da je bila tale diskusija o Bloudkovi nagradi. Sedaj sploh vem, da jo imam tudi Jeglič in seveda celotna odprava! Tega nisem vedel, saj do danes nisem prejel nikakaršnega dokumenta, papirja ali kar koli ki bi to izkazovalo. Za Bloudkovo plaketo (1990) to imam! Bi se pa zahvalil g. Brvarju in g. Leskovšku za brskanje po arhivih da sta našla vse to! Tudi sam sem šel raziskovat, poklical sem Staneta Klemenca (kot vodjo takratne odprave), če kaj ve o tem. Dejal mi je, da res ima doma neko “Bloudkovo priznaje” pozneje pa mi je potrdil, da gre za Bloudkovo nagrado iz leta 1986! Peter Podgornik (tudi član odprave) pa mi je pojasnil, da so (smo) nagrado prejeli v decembru leta 1986 v Kopru, ko smo mi (Franček, Johan in jaz) bili v Patagoniji.

Jaz se opravičujem, če sem kogarkoli prizadel s to temo, vsekakor to ni bil moj namen!

Se mi pa postavlja zanimivo vprašanje pri Bloudkovih nagradah – odpravi (Everest in Cerro Torre) ali so vsi člani odprave (kuhar, novinar, slikar, zdravnik, snemalec, šerpe…) tudi deležni te nagrade ali samo alpinisti?

Na pogled seznama prejemnikov Bloudkovih nagrad, kot najvišjega športnega priznanja v Sloveniji, bi si postavil še marsikatero vprašanje pa “pustmo stat” bi rekli Primorci.

Simon Slejko, 16. 09. 2004

In ne bi o tem, na kar me je spomnil prijatelj, da sta bili zaenkrat edini (zlati) (olimpijski) odličji za neolimpijsko disciplino podeljeni alpinistoma, bratoma Schmidt, za preplezano severno steno Matterhorna …

Andrej Brvar, 21. 09. 2004

Bloudkove nagrade so doslej prejeli naslednji alpinisti, športni plezalci in planinski delavci (dopuščam kakšno napako):

Planinski VESTNIK 1965, GRADIŠNIK Fedor 1965, KOŠIR Fedor 1966, POTOČNIK Miha 1967, KLANČNIK Gregor 1968, HOČEVAR Ciril 1968, BUČER Tone 1971, OREL Tine 1971, Gorska reševalna služba Slovenije 1972, KUNAVER Aleš 1974, Jugoslovanka alpinistična odpr. Himalaja-Everest 1979, Planinsko društvo Kamnik 1980, KOBLAR Stane 1982, Slovensko PD Trst 1985, Odprava CERRO TORRE 1985/86 1986, PRAČEK Ciril 1987, ČESEN Tomo 1989, PREZELJ Marko 1992, ŠTREMFELJ Andrej 1992, ŠEGULA Pavle 1995, HUMAR Tomaž 1999, KARNIČAR Davo 2000, ČUFAR Martina 2001

Nekaj več kot 50 pa jih je prejelo Bloudkovo plaketo.

Andrej Kecman, 14. 09. 2004

Pridružujem se vsem protestom izrečenim v zvezi z odločitvijo OKS. Taka dejanja kot so od OKS so vredni samo ogorčenja in poziva na odstop.

Navedel bom tudi razlog. V še ne tako daljni zgodovini je nekdo kupil zemljo in tja postavil stolp in s tem oznanil, da je ta zemlja slovenska. To se je zgodilo v hribih. V hribih se kalila naša nacionalna zavest. Tudi v gorah smo poganjali korenine in kazali da obstajamo in nekaj veljamo. Nikjer še nisem zasledil, da je nekdo rekel, da alpinizem ni šport.

S tem, ko OKS ne priznava alpinizma in še nekaterih kot šport, dejansko reže narodove korenine. Taki pa si ne zaslužijo niti, da o športu v Sloveniji odločajo, niti da v Sloveniji živijo, niti, da so naši državljani.

In take umotvore tvorijo v olimpijskem letu.

Če pa slučajno kdo od OKS še vedno trdi, da alpinizem in netekmovalno športno plezanje ni šport, mu predlagam, da se pridruži treningu vrhunskega alpinista ali športnega plezalca, pa saj ne bo imel težav, saj alpinizem ni šport. V opozorilo pa mu povem, da poznam vsaj deset alpinistov, ki se dokaj redno udeležujejo maratonov, gorskih maratonov kot je v Baški grapi, ali pa alpskega iz Tržiča na Jezersko. In če slučajno alpinistično smučanje ni šport, pa naj odnese dilce na npr Pik Lenina, pa saj je čisto enostavno saj to še “baba” presmuča.

G. Franciju Ekarju pa nasvet, da je to v njegovem predvolilnem golažu to toliko huda tema, da bi se vsaj na Planidu lahko oglasil. Pa odstopi naj že enkrat.

Lep planinski pozdrav Andrej Kecman

Tomaž Ogrin, 13. 09. 2004

PZS naj zahteva pisno pojasnilo “ekspertne skupine”, ji uradno pošlje tule zbrana mnenja ter zahteva še kup dugih podatkov za nevedne državljane (kot sem tudi jaz) in državljanke, od katerih smo mnogi tudi davkoplačevalci in davkoplačevalke o zadevi. Na primer:

– kdo je skupino postavil, njen mandat, komu je odgovorna, kje se bo njen izdelek obravnaval, ali bo organizirana javnost (npr. društva, zveze…) to dobila v obravnavo, saj so strokovnjaki za ta vprašanja tudi v teh organizacijah, poleg tega je marsikateri strokovnjak že med upokojenci, a še vedno pripravljen sodelovati, nato so tu javne strokovne inštitucije, kot je Fakulteta za šport, itd.

Nekateri imamo v spominu še Portoroške sklepe, a vsaj obravnava je bila bistveno bolj javna…

Blaž Ortar, 14. 09. 2004

˝Koliko noči predrgetamo pod zvezdami, koliko dni prezebamo v snegu, koliko vrhov presopihamo in zakaj vse to. Za notranje zadovoljstvo? Res je, tudi zato, vendar ko se vrneš z uspešne ekspedicije, ali ko uspeš kje v evropskih gorah, imaš občutek, da si storil nekaj, zaradi česar bodo ljudje po svetu izgovarjali Jugoslavija s spoštovanjem in občudovanjem v srcu. Ko se vrneš, dežujejo priznanja, ko pa iščecš štipendijo, da bi lahko v miru študiral, te pozabita Planinska zveza in društvo in še marsikdo drug, vsakemu postaneš odveč. Značke so tako lepo bleščeče in poceni, še bolj pa besede, toda od njih se ne da živeti. Prav gotovo alpinisti s svojimi uspehi opravičujemo skromna sredstva, ki jih dobimo. Nihče od nas si ne želi zvezdništva ali zaslužkarstva, le to bi radi, da bi ljudje znali ceniti naše delo.˝

Citat iz knjige Nejca Zaplotnika, Pot, str.144

Mislim, da ni kaj dodati, besede tako odličnega alpinista in dobrega pisca povedo vse!

Upam, da se bo vsaj en sam človek, ki je odgovoren za to sramoto, vsaj malo zamislil!!

LP, Blaž

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja