V Triglavskem parku še več za strokovno delo

Delo 18. december 2002

Javni zavod TNP bo za leto 2003 prejel iz državnega proračuna več kot 250 milijonov tolarjev, to je 74 odstotkov sredstev – Preveč neplačanih ur

Bled – Na 64. redni seji sveta Triglavskega narodnega parka (TNP) so obravnavali program dela zavoda in finančni načrt za leto 2003 ter vplive dveh zakonov – o gradnji objektov in urejanju prostora – na pristojnosti javne službe TNP. Pri pregledu programa dela je Staša Zupančič Verbič iz ministrstva za finance ugotovila, da ima direktor zavoda Janez Bizjak zapisanih kar 3110 delovnih ur, kar po njenih izračunih nanese okoli 16 ur dela na dan. Gre za ure, ki sicer niso plačane.

“Verjamem, da ste entuziasti, a ta številka je kljub temu pretirana,” je glede na 1900 delovnih ur na leto, kolikor je slovensko povprečje, komentirala Verbičeva. Ugotovila je tudi vrsto pomankljivosti pri finančnem planu, ki ga morajo temeljito prevetriti.

Javni zavod TNP bo za leto 2003 prejel več kot 250 milijonov tolarjev denarja iz državnega proračuna, kar nanese 74 odstotkov vseh prihodkov TNP; okroglih 50 milijonov je lastnih sredstev, predvsem iz gospodarske dejavnosti. Stašo Zupančič Verbič so zmotili predvsem previsoki stroških materiala, v TNP pa so za leto 2003 predvideli precej večja sredstva za čiščenje, pisarniški material, večji so stroški drobnega inventarja in goriva. Še večje povečanje sredstev v primerjavi z lanskim letom predvidevajo za tekoče vzdrževanje objektov. “Kot gospodarji državnega premoženja moramo vzdrževati te objekte, ki so bili zadnja leta zanemarjeni. Ministrstvo za okolje pa nam kategorično črta vse s programa investicij,” je v opravičilo povedal Janez Bizjak. Predstavnica ministrstva za finance se je s tem strinjala in svetovala, naj varčujejo pri drugih postavkah in prerazporedijo sredstva.

Kot je poudaril Bizjak, je letošnji program dela v primerjavi z lanskim letom brez večjih sprememb, največji poudarek pa je na delu strokovnih služb. Upa, da bodo uspešno sodelovali pri programih Phare in tudi Interreg – pri slednjih, dokler Slovenija ne bo članica EU, ne morejo samostojno kandidirati. Med pomembne naloge upravljanja narodnega parka sodi tudi urejanje parka za obiskovalce. V TNP je bila v dvajsetih letih razvoja postavljena gosta parkovna infrastruktura – več kot sto informacijskih stebričkov, 40 vstopnih tabel, več kot 60 splošnih informacijskih in pojasnjevalnih tabel za naravne znamenitosti, rampe na gozdnih cestah, učne poti, brvi …, kar je treba redno vzdrževati in obnavljati. Ker ministrstvo za okolje, prostor in energijo pripravlja nov pravilnik o označevanju zavarovalnih območij, predvidevajo postopno zamenjavo obstoječih oznak. Prihodnje leto načrtujejo predvsem nadaljevanje nadelave Soške poti in ureditev nove učne poti na Pokljuki v sodelovanju s projektom LIFE in Zavodom za gozdove Slovenije. Gre za projekt, ki jim ga v letošnjem letu ni uspelo uresničiti. Z LTO Bohinj pa načrtujejo ureditev zgodovinske poti Savica – Komna. Še naprej bodo sodelovali z lokalnimi organizacijami, Planinsko zvezo Slovenije in planinskimi društvi, predvsem pri pripravi in odločitvi za projekte, s pomočjo katerih bodo kandidirali za evropska sredstva.

Maja Roš

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja