V ENSA

Večer, 03. junij 1976

Pomoč GRS

Skoraj vsi smo prepričani, da je delovno področje gorske reševalne službe le v gorah ali na smučiščih. Ni tako. Gorska reševalna služba lahko priskoči na pomoč tudi drugod na primer na občnem zboru. Takole je bilo: Na jubilejnem občnem zboru ob 75-letnici PD Ruše je člane popeljal skozi burno zgodovino tri četrt stoletja večkratni predsednik in sedanji podpredsednik društva Josip Teržan. Seveda je bilo njegovo poročilo tudi temu primerno dolgo. Na vsem lepem pa je Teržan zastal, pogledal navzoče ter hudomušno dejal:
” Tovariši, če ste te omagali, kar povejte. Tedaj bomo pač poklicali gorsko reševalno službo, da vam bo pomagala zdržati še čas po drugi svetovni vojni!”
Teržan je namreč naredil predah v poročilu po osvoboditvi leta 1945.

M. C.

Kavkaz 76

NA POT SE ODPRAVLJA DRUGA LETOŠNJA ALPINISTIČNA ODPRAVA

Prejšnji teden smo v Večeru obširno poročali o uspešni himalajski odpravi PD Ljubljana-matica, ki je osvojila 7120 m visoki Trisul po zahodni steni. V času, ko je odprava doživljala najtršo preizkušnjo na gori in tekmovala s časom, ki ga je že krepko primanjkovalo, pa so se mariborski alpinisti vneto pripravljali na letošnjo drugo alpinistično odpravo PZS, sicer pa prvo samostojno organizirano mariborsko alpinistično odpravo v Kavkaz. Do odhoda loči odpravo le še 21 dni. Več o njej bomo zapisali teden dni pred njenim odhodom, ko bomo predstavili tudi desetčlansko ekipo, ki bo kar mesec dni gostovala v Bezengijskih gorah Centralnega Kavkaza.

I. B.

V ENSA

V CHAMONIXU SE BODO ZBRALI VRHUNSKI ALPINISTI IZ 23 DRŽAV

Janez Ažman in Cene Kramar sta izbranca, ki nas bosta letos od 19. julija do 5. avgusta zastopala v Chamonixu – na velikem mednarodnem zboru alpinistov. Po letu 1973 bo namreč letos spet prvič organiziran mednarodni zbor alpinistov v Chamonixu, in kot je že običajno, bo zbor tudi tokrat v njihovi znameniti šoli za smučanje in alpinizem ENSA. Udeleženci bodo imeli stike s profesorji šole – torej priložnost za izpopolnjevanje in seveda možnost za izmenjavo izkušenj z navezami iz drugih držav. Upravičeno lahko pričakujemo tudi kakovostne vzpone, saj se bo v Chamonixu zbrala vsa svetovna elita.
Predsednik francoske planinske zveze Louis Gervil je v pismu jugoslovanski komisiji za alpinizem in tudi drugim državam udeleženkam poudaril, da računajo na udeležbo reprezentativnih alpinistov, ki bodo sposobni za najtežje ture in ki bodo obenem znali kaj več povedati o organizaciji, katero zastopajo, ter o deželi, iz katere prihajajo. Zato naj bi s seboj prinesli diapozitive, po možnosti pa tudi filme. Poleg Jugoslavije so letos povabljene v ENSA še Nemčija, Anglija, Avstrija, Belgija, Kanada, Kitajska, Španija, Grčija, Nizozemska, Indija, Italija, Japonska, Nepal, Norveška, Peru, Poljska, Romunija, Švica, Češko-slovaška, Sovjetska zveza in Združene države Amerike.
O navezi, ki nas bo zastopala na tem pomembnem srečanju, lahko povemo tole: Imenovana alpinista sta člana AO Kamnik. Oba imata že krepko prek sto vzponov doma in na tujem. Naj jih omenimo le nekaj, ki sta jih opravila v zadnjih treh letih v Centralnih Alpah: severni ozebnik v Col du Aiguille Verte z naklonom 52 stopinj in višino stene 700 m, ki je hkrati tudi prva jugoslovanska ponovitev: zatem druga ponovitev smeri Charlet—Simond v Col de la Tourdes Courtes (51 stopinj, 600 m); diagonala v Brenvi (IV, 650 m – prva jugoslovanska ponovitev); smer Greloz-Roch v Aiguille du Triollet (V,54 stopinj, 650 m – druga jugoslovanska ponovitev); druga ponovitev smeri Bonatti-Zapelli v Grand Pilier d’Angle (VI, 850 m) itd. Skratka naveza, ki lahko brez predsodkov stopi na veliko mednarodno prizorišče letošnjega srečanja ENSA.

INKO BAJDE

Klemenča jama

V naših gorah je sem in tja še moč najti kotiček, kamor civilizacija še ni prodrla – ali vsaj ni celovito prodrla. Eden takih kotičkov je tudi Klemenča jama, predel pod strmo Ojstrico, uro hoda nad Logarsko dolino. Edini vidnejši znak sodobnega sveta je tovorna žičnica, vse drugo je prvobitno – tako, kot je ta lepi in mirni predel ustvarila narava. Tudi planinska koča se z “depandanso” čudovito vklaplja v okolje. Če zapišemo, da so planinsko kočo preuredili iz nekdanje planšarske staje – to pa so postavili pred 144 leti – leta 1832, in da je koča na Klemenči jami – ali koča pod Ojstrico, kot ji tudi pravijo – dejansko najstarejša slovenska planinska postojanka, tedaj bo ta predel na severnem delu Savinjskih in Kamniških Alp zares privabil v svoje nedrje tiste planince, ki ljubijo popoln mir in čisto gorsko zamaknjenost.
Skromna je pravzaprav nadmorska višina, v kateri ždi koča pod Ojstrico: le 1206 metrov. Pa je vendar dovolj, da so od koče možne številne lažje in težje, tudi plezalne ture na vrhove Savinjskih in Kamniških Alp. Strelovec (1754 m) in Krofičko (2084 m) je moč doseči v dveh urah. na Ojstrico (2349 m) in Korošico [1808 m) vodi nadelana pot čez Škarje (2131 m) – do obeh je tri ure vzpona, nekaj več je dolga Kopinškova plezalna pot na Ojstrico. Zelo privlačna je tudi prečnica iz Logarske doline čez Klemenčo jamo v Robanov kot ali čez Strelovec v Solčavo. Pot iz Logarske doline do Klemenče jame je lahka ter jo zmorejo tudi izletniki, ki nimajo večjih planinskih ciljev.
A najsi daje koča na Klemenči jami še tak videz skromnosti, v njej bodo našli planinci dokajšnje udobje. V koči je 12 postelj v sobah, v sosednji stavbi pa je skupno ležišče za 10 oseb. PD Solčava, ki oskrbuje kočo, vabi na Klemenčo jamo tudi dopustnike, saj je v koči moč dobiti popolno oskrbo tudi za dalj časa.
Običajno odprejo kočo 1. junija, zapro pa 15. septembra. Kolikor pa kaže, da se bo poletje podaljšalo tja v jesen, tedaj pomaknejo tudi čas zaprtja koče pač za toliko časa, kolikor je še lepih dni.
Izredno mikavna je Klemenča jama. To je velik sončni pašnik, obdan z gozdom. Še do leta 1954 so bile tod majerice, na planini pa se je pasla številna čreda. Leta 1954 so solčavski planinci pastirski stan preuredili v planinsko zavetišče in ga leta 1968 temeljito prenovili.
Razgled, ki se ponuja izpred koče, je nepozaben: pred gornikovimi očmi se bo kot mogočna kulisa narisalo severno ostenje Ojstrice in Planjave, v skoraj enaki višini s Klemenčo jamo se blestijo Okrešelj in za njim prepadna ostenja Turške gore in Rink, medtem ko je moč 500 metrov niže slutiti zeleno Logarsko dolino.
Koča pod Ojstrico, ki jo je lani obiskalo 3200 planincev je obvezna točka krožne planinske poti po gorah okoli Solčave.

MILAN CILENŠEK