Vreme ni naklonjeno letošnji zimski aktivnosti v naših gorah
Kakor je bilo pričakovati, je konec januarja prinesel našim alpinistom prve večje letošnje uspehe. Zimski alpinistični tabor v Krnici, tečaji in posamezne naveze, so zorali precej svežih sledi pod in v naše stene, ki so do sedaj skoro počivale. Bilo pa bi jih še precej več, če bi bile razmere le nekoliko boljše! Prišla je tudi vest o uspehih iz Južne Amerike, koder se mudi Boris Kambič — član akademskega alpinističnega odseka iz Ljubljane.
Še nobene zime naši alpinisti niso pričakovali tako težko kot letošnje. Uspešna letna sezona je namreč dala precej novih odličnih navez, ki se sedaj žele pokazati tudi v zimskih razmerah, razmerah, bogat program komisije za odprave v tuja gorstva (Kavkaz Pamir) in še posebej priprave na III. JAHO, pa terjajo povečano aktivnost kandidatov. In še nekaj daje pečat letošnji sezoni, mnogo boljša opremljenost. JLA je iz svojih zalog odstopila precejšnje količine alpinistične opreme, razdeljen je bil tudi precejšen del stare himalajske opreme nekaj pa je je bilo tudi uvožene, oziroma so si jo nabavili posamezniki.
Zimske počitnice je prva izkoristila mladinska komisija pri PZS. Na Vršiču je med 22. in 29, januarja zbrala 27 mladincev in izvedla zelo uspešen zimski tečaj. Na njem so se udeleženci iz 9 mladinskih odsekov pod vodstvom izbranih inštruktorjev seznanili z vsem, kar morajo vedeti za dobro in pravilno vodenje izletov, obenem pa so precej časa posvetili se organizaciji in vodenju planinske šole.
Od celotnega predvidenega programa, ki ga je kar 18 udeležencev absolviralo z odličnim uspehom, je zaradi slabih snežnih razmer odpadla le tura na Prisojnik. Ob koncu pa so nekateri – tisti, ki do sedaj za to še niso imeli priložnosti- opravljali še izpit za mladinske vodnike.
Takoj za njimi so se na Vršiču zbrali mladi člani PD Jesenice – pod vodstvom Cirila Pračka. Bilo jih je 32 in čeprav so imeli smučarski program, so se seznanili tudi z osnovami zimske tehnike in opravili nekaj vzponov. Od 29. januarja do 3. februarja so na smučeh obiskali Sleme, Malo Mojstrovko, Klin, Šita glavo in Trento in se jim je ostalo dovolj časa za izpopolnjevanje smučarske tehnike. Praktično delo čez dan so zvečer dopolnjevali s predavanji.
V istem času so v Vršič prišli še člani PD Vrhnika alpinistične sekcije AAO. Pri njih je bil namen drugačen. Imeli so alpinistične ambicije, s seboj pa so prinesli tudi smuči in jih v prostem času pridno uporabljali. Če povemo še, da je bila ta sekcija osnovana šele pred nekaj meseci in da danes šteje že dvanajst aktivnih plezalcev, postanejo njihovi uspehi se toliko bolj razveseljivi.
Prvega dne so v globokem pršiču tri naveze prečile s Šita glave na Malo in nato se na Veliko Mojstrovko. Drugega dne sta dve navezi poskusili vzpon na Prisojnik. Zaradi slabih snežnih razmer in močnega vetra, pa ga je dosegla le naveza Kunstelj. Istega dne je uspel tudi vzpon po Urošovi grapi (Trček – Bervar). V tej smeri so bili tudi drugega dne (Škabrne – Petrič in Kunstelj – Širok), obenem pa so po normalni poti prečili še na Malo in Veliko Mojstrovko. Petek so zaradi slabega vremena namenili preučevanju razmer v steni Male Mojstrovke in smučanju. Za zaključek pa so naslednji dan v dveh navezah izvedli še najtežji vzpon, po kaminski smeri v Mali Mojstrovki (Gradišar – Mlač in Kunstelj – Petrič).
V Tamarju je bilo to pot bolj mirno. Razen nekaj pristopov na vrhove, so zabeležili le letos že drugi, poskus v razu Jalovca. Tokrat je poskusila mešana slovensko-srbska naveza, ki pa je morala v prvi dolžini nad Kegljiščem obrniti.
Zimski alpinistični tabor v Krnici
Čeprav je večina enotna v tem, da sta bila čas in kraj prehitro iz brana je zimski tabor v organizaciji komisije za alpinizem kar dobro uspel. Pod vodstvom Tancerja in Krivica so se v planinskem domu v Krnici od 31. januarja do 9. februarja zvrstili mnogi mladi alpinisti, ki so izvedli tudi nekaj lepih vzponov. Vsekakor največ pozornosti pa vzbuja vzpon mlade kranjske naveze Uroš Škerl – Tomo Križnar, ki je izredno v enem dnevu preplezala steber Rogljice. Njun podvig je letošnji prvi večji prvenstvení vzpon, in po smeri, ki ima kar lepo oceno (IV-V) že v kopnem.
Kar tri naveze so preplezale Aleksićevo smer v zapadni steni Dovškega Gamzovca, grapo v Južni steni Lipnice, JV raz Križa. opravljenih je bilo precej pristopov na okoliške vrhove in centralna smer v Razorju, ki je zaradi mehkega snega zahtevala bivak v steni.
Razen omenjenih vzponov v Julijskih Alpah, so bili naši alpinisti uspešni tudi v Kamniških. Najprej sta Kalar in Novljan opravila vzpon po Rumeni zajedi v Koglu. Čeprav je bila smer pozimi že nekajkrat preplezana in je navadno kopna, je to navzlic temu lep uspeh, saj ima še vedno visoko oceno. Sestra in brat Alenka in Zvone Korenčan, ki sta oba šele dobro začela plezati, sta uspešno opravila zimski krst v stebru Brane, vsekakor najtežji zimski prvenstveni vzpon je zopet pripadel Petru Ščetininu. V navezi s Stojanom Bervarjem sta preplezala raz Dedca (nad Korošico), ki je pomenil nekoč višek plezalskih težav pri nas. Toda pravo sliko aktivnost dobimo šele, če vsemu temu prištejemo še poskus v triglavski steni. V začetku tedna je po zaslugi ljubljanskih plezalcev dolina Vrat ponovno oživela. Dve navezi Krivic – Horvat in Kalar Gros so se želele meriti s Čopovim stebrom. Njihov namen je bil, da prvega dne pripravijo dostop do stene, nato pa po skalaški smeri pridejo do centralnega stebra. Uspelo pa jim je le prvo, za kar so porabili ves dan in spodnji štirje raztežaji (poleti najtežji) skalaške smeri. Torej nekako toliko kot českoslovaškim plezalcem pred dvema letoma. Odstopili so, ker so uvideli, da bi do vrha stene v danih razmerah potrebovali preveč časa.
Slabo vreme, do katerega je po obdobju konstantnega lepega, spet prišlo pri nas, je vsekakor pokvarilo precejšen del bodočih namenov. Snežne razmere, ki so se počasi popravljale, so se znova poslabšale in zopet bo minilo precej časa, predno bo vredno znova poskusiti. Vse to bo imelo seveda precejšen vpliv na alpinistično aktivnost. Še posebej, ker pričakujejo tudi tuje alpiniste, ki so v naših stenah vse bolj domači. Prvi pridejo čehoslovaki (Martuljk), sledijo jim Vzhodni Nemci, pa zopet alpinisti iz ČSSR.
Od naših bosta z alpinističnimi nameni odšla v tujino kot kaže le Jernej Koritnik (Kamnik) in Jože Robič (Tržič). V imenu komisije za alpinizem se bosta udeležila tabora socialističnih držav na Poljskem (Morskie oko). Če bosta naše plezalce zastopala tako uspešno kot sta to v lanski sezoni storila Gričar in Uhan, bomo lahko več kot zadovoljni, čeprav bi bilo že čas, da malo več pogledamo v tujino tudi pozimi.
Vesti iz Argentine
Boris Kambič, ki je našim alpinistom dobro poznan po svojih zimskih vzponih v pretekli sezoni, se je pred kratkim oglasil s krajšim pismom iz Argentine.
Med obiskom pri svojih starših v Buenos Airesu, se je priključil znova tamkajšnjim alpinistom, med katerimi ne manjka tudi Slovencev. Že med svojim prvim obiskom leta 1964. je to rodilo lep uspeh. V družbi s še tremi Argentinci, je tedaj kot prvi osvojil tri vrhove v dolini reke Santa Clara-Elmer, Dopej in Bojan. Tudi to pot se je najprej nameraval pri družiti skupini Hermana Josa, ki se je namenila v južno steno Mersedarija, na koncu pa je zmagalo povabilo slovensko-argentinske odprave v področje Fitz Roya..
8. januarja, nekaj za drugimi, je skupaj z Italijanom Favom odpotoval z vojaškim letalom k Lago Argentina. Žal pa sta bila že prepozna, ostali so že odšli naprej in tudi redne zveze preko jezera ni bilo več. Nazadnje sta premagala tudi ta problem (ob pomoči žandarmerije, ki poleg vojske nudi tam na sploh veliko pomoč raznim raziskovalcem, alpinistom pa se prav posebno) in se znašla v baznem taborišču blizu Fitz Roya. Skupaj z drugimi sta se tu sestala tudi z avstrijsko in Japonsko odpravo, ki sta tudi prišli na to področje.
Žal pa se je pričelo vreme slabšati, dokler jih ni dokončno prikovalo na šotore. Že sta mislila, da je bila njuna 3000 km dolga pot zaman, saj sta se morala vrniti prej kot drugi, ko se je vendar za nekaj časa razvedrilo. Nista mnogo odlašala in za cilj sta si izbrala najlažji še neosvojen vrh, 2200 m visoki Vispajnoni. Po enem bivaku sta ga po razdrapanem in sorazmerno položnem ledeniku srečno dosegla in se mnogo bolj mirne vesti vrnila nazaj v Buenos Aires.
To je v zadnjih treh letih že naš tretji uspeh v gorah Južne Amerike. Prvi je bil že omenjeni Kambičev, drugi odprava v Cordillero Real 1964 (ki je osvojila skupno 11 deviških vrhov) in letos tretji. Skupno se lahko tam pohvalimo s 15 prvimi pristopi, 59 več pa bi jih bilo, če bi prišteli še vse tiste, ki so jih opravili tamkaj veči Slovenci, med katerimi jim več sodi v elito argentinskih alpinistov in imajo tudi svoje slovensko planinsko društvo.
Franci Savenc
