Ušba – Matterhorn Kavkaza, gora lepote, strahu in zgodovine

უშბა / Ushba / Ušba (4710 m, južni vrh; 4690 m, severni vrh) stoji v Svanetiji, divji gorski pokrajini na severozahodu Gruzije. Gre za eno najbolj ikonografskih in tehnično zahtevnih gora na celotnem Kavkazu — dvojni stolp, ki se dviga nad dolino Mestie kot gotska katedrala iz granita. Slovenci so to goro dolgo poimenovali Užba, (naj)brž(kone) je Tine prehitro prevedel iz ruščine … Ушба. Zanimivo pa je, da je to (slovensko) ime seglo tako daleč, da tudi po opozorilih niso hoteli pisati gore s š-jem. Za mnoge je to najlepša gora Kavkaza. Za alpiniste pa je pogosto najbolj neizprosna.


tvmountain
: Junija 2026 so Julien Patty, Manu Pellissier in Sam Beaugey plezali na severni strani Ushbe, v osrčju Kavkaza, v gruzijski pokrajini Svanetiji.

Zgodovinski mejniki
1888 – Na Severni vrh splezata John Garford Cokklin in Ulrich Almer.
1903 – Prvi vzpon na južni vrh: Adolph Schulze, Oskar Schuster, Fritz Reichert, A. Weber, Helbling.
1903 – Prvo prečenje sever–jug v treh dneh: Hans Pfann, Ludwig Distel, Georg Leuchs.
1935 – Obratno prečenje jug–sever v štirih dneh: Adolf Göttner, Ludwig Schmaderer, Ludwig Vörg, G. Tcharlampiev.
1936 – Prva smer po 2000‑metrskem zahodnem ostenju: Schmaderer & Vörg.
1943 – Zimska ponovitev zahodne stene v 17 dneh (sovjetska ekipa).
1965 – Zahodna stena južnega vrha v štirih dneh: V. Gončarov + ekipa.
1972 – Severozahodna stena južnega vrha v 141 urah: J. Grigorenko.

Ena najlepših zgodb Kavkaza: Cenzi von Ficker in darilo gore
Leta 1903 se je Willy Rickmer po treh neuspelih poskusih znova odpravil na Ushbo, skupaj z izkušenimi alpinisti: Adolph Schulze, Heinrich von Ficker in Cenzi von Ficker.
Med vzponom Schulze pade in se hudo poškoduje. Von Ficker, ki ujame vrv, si močno poškoduje roke. Ekspedicija se mora obrniti, snežna nevihta pa se približuje. Rickmer in Cenzi, ob pomoči domačina, rešita oba ranjena in jih spravita v dolino.
Zgodba o pogumu Cenzi von Ficker je tako navdušila lokalnega princa Dadeshkelianija, da ji je v zahvalo podaril goro. Akt o daritvi gore je še danes shranjen v Münchenskem alpinističnem muzeju.

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja