Po nenadni ustavitvi gondol na Veliki planini
Delo, 11. avgust 1998
Kamniška Bistrica – Konec dober vse dobro, po uležanem strahu, nemoči in ogorčenju pravijo v »Zakladu narave«, družbi Velika planina Kamnik. Nedeljska nenadna ustavitev gondole s 35 potniki, ob 8.20, nad največjo, 200-metrsko globino, še vedno odmeva.
Zadnjega potnika so kamniški gorski reševalci spravili na trdna tla po 11 urah. Polni strahu so posedali v gozdu poseke pod traso nihalne kabinske žičnice Velika planina.
Uro in 50 minut so potrebovali žičničarji, organizacijsko in denarno so pripojeni na občino Kamnik, da so kamniški gorski reševalci dobili obvestilo na pozivnike, da se je nekaj zgodilo. Prvi poskus, da bi ob pomoči izkušenega reševalca letalca, navezanega na jeklenici helikopterja letalske policijske enote, sprostili vrvno zavoro, se je zaradi povečanega nihanja kabine št. 1 in močnega pobočnika. izjalovil, Izkušena pilota sta se morala umakniti.
Ob 15. uri je priplezal, ob statični vrvi, do zaustavljenih potnikov v kabini alpinist in gorski reševalec Marko Prezelj, ki je nato oblačil s plezalnim pasom potnike in jih skupaj s sprevodnikom v kabini nameščal v posebne vreče in z zahtevnim vrvnim manevriranjem kolegov na tleh varno in dvakrat varovane spuščal na tla.
Zakaj natančno je prišlo do sprožitve vrvne zavore, bodo pojasnili strokovnjaki, glavni republiški inšpektor za promet in inšpektor za žičnice. Nedvomno je bil ta za žičničarje le izredni dogodek, tako je izjavil Rudi Meršak, direktor družbe Velika planina Zakladi narave, povsem nenevaren potnikom. Toda nihče si ne upa pomisliti, kaj bi se zgodilo, če bi se vse skupaj razpletlo drugače.
Tokrat je bilo vreme reševalcem naklonjeno, prvotna panika se je kmalu polegla, ljudje so se sprijaznili s čakanjem. Le ljudem v dolini, ki so imeli v kabini svojce in prijatelje, še ni pojasnjeno slabo obveščanje vodstva Zakladov o vzrokih za zaustavitev. Krizni štab, ki ga je vodil sam župan kamniški, je zasedal za mizo s pogledom na obeh zaustavljenih gondolah.
Z nočjo je zunanji tehnični sodelavec žičnic z manevrom razklenil vlečno od nosilne jeklenice in gondolo so spustili v dolino. Do nesreče, kot se je pripetila v nedeljo na Velik planini, lahko pride le na nihalnih žičnicah, kot sta poleg omenjene še žičnica za na Vogel in Golte.
Druge slovenske žičnice (Krvavec, Kanin in Pohorje) so krožne kabinske in pri takih vlečne vrvi, ki se je v nedeljski nezgodi ovila okoli nosilne, ni.
Kanin
Na visokogorsko smučišče Kanin vozi krožna kabinska žičnica iz leta 1973. »Naša žičnica po starosti prav nič ne odstopa od slovenskega povprečja, in čeprav je stara 25 let, deluje brezhibno.« je povedal direktor ATC Kanin Aleš Uršič. Po njegovih besedah je ključ za varnost v rednem vzdrževanju in obnavljanju naprav, kar vsako poletje na Kaninu tudi počnejo. Vzdrževalna dela opravljajo posebej za to usposobljeni žičničarji in strojniki, varnost pa preverja tudi inšpekcija.
Na Kaninu že dolgo ni prišlo do hujših nesreč oziroma zastoja žičnice. Nazadnje se je to zgodilo leta 1988, ko je zaradi izklopljenega toka v zraku več kot eno uro viselo okoli 400 smučarjev. Tri leta prej je bilo ujetih med nebom in zemljo 60 smučarjev. Strojnik je namreč zaradi nenavadnih šumov v reduktorju strojnice zaustavil žičnico. Takoj po ustavitvi je stekla reševalna akcija in gorski reševalci, okoli 30 ljudi, je v dobrih treh urah rešilo vse potnike. Huje pa je bilo leta 1979, ko je kar 700 smučarjev prebilo noč v restavraciji na Kaninu. Gondolska žičnica je stala zaradi dveh neznatnih okvar v varovalnem sistemu naprav gondolske žičnice (stik na varovalni liniji) na odcepu med postajama B in C.
Krvavec
Dostopna žičnica na Krvavec šteje že dobrih 26 let, vendarje bila generalno obnovljena pred tremi leti. »Čeprav smo zamenjali vse, od reduktorjev do motorjev, bomo žičnico prihodnje leto predvidoma zamenjali. Vzrok pa ni varnost, ampak premajhne zmogljivosti,« je povedal Tomaž Šumi, direktor RTC Krvavec. Na Krvavcu daljših zastojev ali okvar še ni bilo, razen zaradi izpadov električnega toka. Kljub temu pa imajo izdelan natančen sistem reševanja in vsako leto z vajo obnovijo znanje. Pri reševanju oziroma vaji sodelujeta ekipa žičničarjev in gorska reševalna služba. Poleg tega pa bi bilo zaradi manjše višine reševanje lažje, kot je bilo v nedeljo na Veliki Planini. »Če pride do izpada elektrike, kot naj bi se to zgodilo na Veliki planini, vključimo pomožni pogon na agregat in tako spravimo ljudi v dolino.« je še pojasnil Šumi.
Golte
Na celotnem Celjskem deluje ena sama nihalna žičnica, ki pa je obenem največja v državi. Nihalna žičnica iz Žekovca na Golte nad Mozirjem oziroma na Mozirsko Planino deluje že od začetka sedemdesetih let, z njo pa upravlja RTC Golte. Žičnica je dolga 3150 metrov in teče prek štirih stebrov, ima 915 metrov višinske razlike, s kabino lahko naenkrat prepeljejo 64 potnikov, v eni uri pa 550. Direktor RTC Golte Matjan Prelog – Jaka pravi, da so na Golteh že pred tremi desetletji rešili podoben problem, kot je bil ta. ki je v nedeljo zaustavil žičnico na Veliko Planino. Če poenostavimo. vlečna vrv nihalne žičnice na Golte je ves čas pod nizko napetostjo in žičnica se samodejno zaustavi, če se vlečna dotakne nosilne vrvi. Tako vrvi ne moreta pasti druga prek druge in lahko žičnico znova poženejo. Sicer pa na Golteh redno pregledujejo vse žičnice in vlečnice. tudi nihalne. Pregledajo jo vsako jutro pred zagonom, temeljitejši pregled opravijo enkrat tedensko, še bolj podrobnega enkrat na štirinajst dni in celovitega vsak mesec. V skladu s predpisi morajo vsaki dve leti naročiti tudi tehnični pregled, na podlagi katerega jim podaljšajo obratovalno dovoljenje. Nazadnje so takšen pregled imeli letos marca in žičnice imajo sedaj dovoljenje za obratovanje do marca leta 2000.
Vogel
Nihalna žičnica Vogel je bila zgrajena leta 1964, že v prvem letu pa se je pokazalo, da je njena zmogljivost premajhna. Zadnja leta je včasih treba čakati na vstop tudi po tri ure. Žičnice pa upajo, da bodo dobili državna nevračljiva sredstva za rekonstrukcijo nihalke.
Direktor Žičnic Vogel p. o. Lovro Sodja je povedal, da je kljub letom njihova naprava vama. Že leta 1969 so jo rekonstruirali. zatem so uvedli programirano računalniško krmiljenje vožnje, leta 1990 pa so vgradili tedaj najsodobnejše signalno-varnostne naprave. Nihalka, ki na razdalji 1660 metrov premaga višinsko razliko 963 metrov, lahko prepelje največ tristo oseb na uro. Vozi vse leto, v minuli, dobri zimski sezoni pa so prepeljali 158 tisoč potnikov. S predvideno rekonstrukcijo bi lahko na uro prepeljali 960 oseb, vključuje pa večjo kabino, precej hitrejšo vožnjo ter hitrejše vstopanje in izstopanje. Predračun znaša milijardo sto milijonov tolarjev, uresničitev naložbe pa bo odvisna od rezultata njihove prijave na razpis za nepovratna sredstva ministrstva za drobno gospodarstvo in turizem. Od tega je namreč odvisno, ali bodo dobili tudi tuja posojila oziroma jamstvo domačih bank za taka posojila. Vrednost žičnic, ki naj bi bile olastninjene v septembru. je namreč premajhna, da bi lahko dobile posojilo s hipoteko na svoje premoženje. Načrt bi jim uspel, če bi od države dobili okoli 350 milijonov tolarjev. Medtem ko so se že lotili pripravljalnih del. bi naložbo lahko dokončali do prihodnje poletne sezone.
»To ni bila nesreča, ampak izredni dogodek.« je nedeljsko nezgodo na Veliki planini komentiral Gorazd Bedrač, predsednik združenja slovenskih žičničarjev na GZS. Vse naše gondolske žičnice so vame. zagotavlja. Za njihovo brezhibno delovanje skrbijo in so odgovorni upravljalen ki morajo po zakonu o žičnicah zagotoviti podrobnejše preglede žičnic na 2000 obratovalnih ur oziroma na največ dve leti. je povedal Bedrač. »Kot primer naj navedem vzpenjačo na Mariborskem Pohorju: na leto naštejemo od 2600 do 2700 obratovalnih ur, kar pomeni, da jo moramo podrobneje pregledati na deset mesecev.« (Pohorska vzpenjača je, mimogrede, najstarejša slovenska žičnica, zgradili so jo leta 1957, temeljito pa obnovili pred 20 leti. Bedrač, ki je aprila letos predal dolgoletno Funkcijo direktorja Pohorske vzpenjače, zagotavlja, da so rdeče gondole popolnoma varne.) Poleg navedenih preverb morajo upravljalci izvajati še vsaj mesečne, če ne celo tedenske ali dnevne preglede žičnic.
Mirko Kunšič, Maja Roš, Brane Piano, Vlasta Felc, Mateja Gruden
