Kdo bo zapolnil vrzel?
Mednarodna zveza alpskih klubov (UIAA) in mednarodna zveza za gorsko reševanje (IKAR) sta letos predstavila prvo celovito globalno zbirko podatkov o gorskih nesrečah, ki združuje nacionalne sisteme poročanja iz več kot dvajsetih držav. Gre za pomemben korak k boljši analizi tveganj, izmenjavi znanja in razvoju varnostnih priporočil. A med državami, ki so prispevale podatke, Slovenije ni – čeprav imamo dve organizaciji, ki nesreče (sistematično) beležita (rešujeta).
Globalna slika: od Avstrije do Japonske, od Kanade do Norveške
UIAA je v okviru delovne skupine pregledala in združila obstoječe nacionalne sisteme poročanja o nesrečah. Ti se med seboj močno razlikujejo: nekateri temeljijo na prostovoljnem poročanju posameznikov (naša skromna zbirka), drugi na podatkih reševalnih služb, tretji na spletnih obrazcih ali uredniško obdelanih zgodbah.
Kljub raznolikosti je cilj jasen: ustvariti mednarodno primerljiv okvir, ki bi omogočal: boljše razumevanje vzrokov nesreč, razvoj standardov za izmenjavo podatkov, pripravo priporočil za varnejše gibanje v gorah ter lažje prepoznavanje trendov in ponavljajočih se vzorcev.
UIAA na svoji spletni strani objavlja tudi tematske študije, med drugim o pretrganju vrvi na ostrih robovih, nesrečah na avtomatskih varovalnih napravah in izgubljenih planincih na Japonskem.
Slovenija: bela lisa na zemljevidu podatkov
Čeprav je (se ima) Slovenija alpinistična velesila z izjemno razvito gorsko infrastrukturo in eno najboljših reševalnih služb na svetu, v UIAA-jevi zbirki ni prisotna.
To odpira več vprašanj:
1. Planinska zveza Slovenije (PZS)
Komisija za alpinizem je (šele?) začela zbirati opise nesreč svojih članov, ki so dragocen vir za analizo vzrokov in preventivo. A ti podatki niso javno dostopni v strukturirani obliki, prav tako niso vključeni v mednarodne baze.
2. Gorska reševalna zveza Slovenije (GRZS)
GRZS ima najbolj popoln nabor podatkov o nesrečah v slovenskih gorah. V preteklosti je redno objavljala letna poročila (v planinskem vestniku, namenskih knjigah) s koristnimi analizami, v zadnjih letih pa so ti povzetki postali redkejši in manj podrobni.
Podatki obstajajo – a niso vključeni v mednarodni sistem, kjer bi lahko prispevali k širši primerjavi in učenju.
3. Manjka odločitev, ne podatki
Slovenija ima vse pogoje, da bi bila med vodilnimi pri poročanju o nesrečah: močno reševalno službo, aktivno planinsko organizacijo, delno profesionalno zaposlen strokovni kader, bogato tradicijo alpinizma ter visoko število obiskovalcev gora.
A dokler nobena institucija ne prevzame pobude, ostajamo nevidni v globalni statistiki.
Zakaj je vključitev pomembna?
1. Primerljivost
Brez vključitve v mednarodni sistem je težko primerjati slovenske trende z drugimi državami – npr. ali se nesreče pri nas povečujejo podobno kot drugod, ali so vzroki specifični, ali so določene prakse učinkovitejše.
2. Preventiva
UIAA želi na podlagi zbranih podatkov oblikovati priporočila in standarde za varnejše gibanje v gorah. Če Slovenija ne prispeva podatkov, tudi priporočila ne bodo odražala naših razmer.
3. Ugled in odgovornost
Slovenija je mednarodno prepoznavna alpinistična država. Prispevek k globalni bazi bi bil logičen korak in znak odgovornega upravljanja gorskega prostora.
Kdo bi moral narediti prvi korak?
V času, ko so gore vse bolj obremenjene, obisk pa narašča, je sistematično zbiranje in deljenje podatkov eden ključnih temeljev varnosti. Slovenija bi morala biti pri tem v prvi vrsti – ne na seznamu manjkajočih držav.
FE
