Foto: Direkcija za vode
Da je zaplavno pregrado pri izvirih Tolminke/Polog treba obnoviti, verjetno ni spora. Direkcija RS za vode v svoji najavi opozarja, da je objekt, zgrajen leta 1966, zaradi hudourniških procesov močno poškodovan. Ob morebitni porušitvi bi lahko prišlo do nenadnega sproščanja velikih količin sedimenta, ki bi ga Tolminka ob visokih vodah odnesla proti Tolminu in naprej v Sočo. Zaradi nevarnosti za dolvodna območja je Občinski štab civilne zaščite Občine Tolmin (mandatno obdobje 2022 – 2026 poveljnik občinskega štaba CZ, Miha VENCELJ, Igor BIŠĆANIN, namestnik poveljnika, predstavnik policije, Boris ZORKO, Metod FON, Teja HVALA, Jernej KENDA, Suzana KONEC, Rok ČERNUTA, Matjaž BOROVNIČAR, Mitja Taljat in Tanja VOLARIČ KARLO) konec maja izdal odredbo za izvedbo nujnih sanacijskih ukrepov.
Teh dejstev ob velikih javnih sredstvih, ki so sedaj na voljo koncesionarjem, nihče ne zanika. Vprašanje pa je, kako se takšne posege izvaja in kakšno podobo ter novo nevarnost (vsaka gozdna cesta ali vlaka je tudi rana v prostoru in nov hudournik) v prostoru puščajo za seboj.
Na uredništvo se je obrnil bralec, dolgoletni obiskovalec doline Tolminke, ki poudarja, da ni strokovnjak za vodarstvo ali varstvo narave. Kot pravi, je zgolj človek, ki rad zahaja v gore in opazuje prostor z nekaj zdrave pameti ter občutkom za krajino.
»Razumem, da je treba pregrado obnoviti. Razumem tudi, da danes delamo z mehanizacijo in da je težke stroje treba nekako pripeljati do gradbišča. Toda veliki stroji vedno pomenijo tudi velik poseg v okolje,« opozarja.
Njegovo razmišljanje seže dlje od same obnove objekta. Sprašuje se, kako so podobna dela opravljali graditelji in nekoč (pred stoletjem in desetletji) tudi vojaki, od katerih je krvava reka tekla, drugi pa so bili pregnani. Ne le pregrado, temveč tudi dostopne poti, mulatjere, podporne zidove in druge objekte so gradili ljudje, ki so dobro poznali kamen in prostor.
V Posočju in širše na Primorskem so nekoč delovali izjemni kamnoseki, med njimi tudi številni mojstri iz Furlanije in Benečije, ki so znali lokalni kamen oblikovati tako, da se je skoraj neopazno zlil z okoljem. Tudi domačini so se od njih nekaj naučili gradili so oporne zidove, mostove, poti in hudourniške objekte, ki še danes kljubujejo vremenu in času. Njihovo delo ni bilo le funkcionalno, temveč tudi estetsko. Kamen ni bil zgolj gradbeni material, temveč del krajine.
Prav zato današnji prizori marsikoga zmotijo.
Čeprav pri Direkciji RS za vode poudarjajo, da sanacijo usklajuje s Triglavskim narodnim parkom, Zavodom RS za varstvo narave, Zavodom za varstvo kulturne dediščine in drugimi ustanovami, se obiskovalci sprašujejo, koliko od teh načel je mogoče prepoznati na terenu.
Dolina Tolminke ni industrijska cona. Gre za eno najbolj prepoznavnih dolin slovenskega alpskega sveta in hkrati za območje edinega narodnega parka v državi. Prav zato je vprašanje občutka za prostor skoraj enako pomembno kot vprašanje tehnične izvedbe.
Bralca najbolj moti dostopna cesta, urejena za prihod mehanizacije. Po njegovem mnenju je bilo v kratkem času spremenjeno nekaj, kar je nastajalo desetletja in ponekod celo več kot stoletje. Opozarja, da je od nekdanje mulatjere ostalo zelo malo, ter se sprašuje, ali bodo začasni posegi po koncu del res odstranjeni in območje vrnjeno v prvotno stanje.
Še ostrejši je pri vprašanju gradbene kulture.
»Včasih so znali graditi s kamnom, ki je pripadal prostoru. Danes se zdi, da je dovolj pripeljati bager, odpreti traso, dodati beton in železo ter razglasiti nalogo za opravljeno. Takšna (balkansko?) bag(e)rska kultura je tudi v narodnem parku preprosto nesprejemljiva,« meni.
»Ker obstoječa gozdna pot do objekta ni ustrezna za dostop težke mehanizacije, bo v prvi fazi potrebno obnoviti obstoječo pot in na dveh krajših odsekih izvesti novo, začasno dostopno pot. Ureditev dostopa predstavlja prvi nujni korak za izvedbo sanacijskih del na objektu, s katerimi bo Direkcija RS za vode začela v juniju in jih namerava zaključiti do konca novembra 2026.« – Direkcija Republike Slovenije za vode
Njegove besede so seveda subjektivne in predstavljajo osebno (a zelo odgovorno) mnenje posameznika. Vendar ko gledamo vsak dan, kako iz enega v drug konec prevažajo skale za »obnovo,« pogosto vidimo, da so v obdobju samostojne Slovenije vzpostavljena javna odlagališča kadrov nesmiselna. O tem, ali sanirati ali ne, temveč kako sanirati (na fakultetah za gradbeništvo, geologijo, gegrafijo, … so imeli študentje včasih s profesorji strokovne oglede, npr. v Logarski d. kjer lahko vsak kar s ceste vidi z lokalnimi klesanimi kamni urejeno strugo Kotovca), takšni »kadri,« ki (se) lahko (s)prehajajo iz ene v drugo dejavnost, nikakor ne (z)morejo odločati. Vse preveč je tega, kar v »močvirjih« ne smejo odločati.
Ali pri posegih na najbolj občutljivih območjih še vedno iščemo rešitve, ki spoštujejo zgodovino prostora, tradicionalna znanja in krajinsko podobo? Ali je glavno merilo zgolj hitrost izvedbe in prehodnost za težko mehanizacijo?
Morda prav primer Tolminke odpira širše vprašanje, ki presega eno samo pregrado. Kadar se prebivalstvo utaplja v navrženih postranskih vprašanjih in nesmiselnih ter (le) pozornost odvračujočih referendumih (kdo od ljudi plačanih medijev si sploh upa poročati o delovanju vse močnejših koncesionarjev?), se v Sloveniji manj govori o trajnostnem razvoju, sonaravnem urejanju vodotokov, še manj pa o nepreglednem zlivanju denarja za ponovno varovanje krajine. Ko pa se začnejo dela, obiskovalci pogosto dobijo občutek, da prevladata beton in stroj, manj pa občutek za prostor.
Zato smo različnim ustanovam (Direkciji za vode, TNP, Občini Tolmin, DZ odbor za okolje, MOP, Zavod za varstvo narave) naslovili vprašanja o nadzoru nad izvedbo del, upoštevanju naravovarstvenih in popoplavnih smernic, ravnanju z odstranjenim materialom ter sanaciji dostopnih poti po koncu del. Odgovore bomo objavili (tu spodaj), ko jih prejmemo (in osvežimo objavo). Lahko pa tudi sami pripišete mnenje o …
BŠ
Vprašanja
Kakšne naravovarstvene smernice oziroma pogoje je ZRSVN podal za izvedbo sanacije?
Ali je Zavod preverjal skladnost izvedbe del z izdanimi smernicami na terenu?
Kako ocenjujete spremembe dostopne poti in vpliv posega na krajinske ter naravovarstvene vrednote območja? Boste podali prijavo na ustrezno inšpekcijo?
Ali so bila pri projektu upoštevana sodobna priporočila za sonaravno obnovo vodotokov po poplavah?
Kakšna je vaša ocena uporabe betonskih rešitev v primerjavi z vzdrževanjem oziroma obnovo kamnitih konstrukcij?
Odgovori
Zavod Republike Slovenije za varstvo narave (ZRSVN) je v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja pri obravnavi sanacije zaplavne pregrade pri izvirih Tolminke izhajal iz varstvenih režimov narodnega parka, ohranjanja naravnih vrednot, varovanih vrst in habitatnih tipov ter značilne krajinske podobe območja.
Za načrtovano ureditev dostopne ceste na odseku »Železje« je Zavod 25. februarja 2026 izdal strokovno mnenje, v katerem je ugotovil, da načrtovana gradnja predstavlja novo cesto in zahteva preoblikovanje površja. Ocenil je, da je tak poseg v nasprotju z varstvenimi režimi narodnega parka in bi negativno vplival na lastnosti zavarovanega območja, zato je načrtovano gradnjo dostopne poti ocenil kot nesprejemljivo.
Za obnovo zaplavne pregrade je nadalje Zavod 3. julija 2026 v postopku presoje sprejemljivosti posega v naravo izdal strokovno mnenje ter predlagal omilitvene ukrepe. Ti med drugim zahtevajo ohranitev oblike struge, bregov in vodnega režima zunaj območja načrtovanega posega, prilagoditev zunanjega videza obnovljene pregrade prvotni konstrukciji ter uporabo obstoječih kamnitih gradnikov oziroma kamna iznad pregrade. Armiranobetonski deli morajo biti izvedeni tako, da beton, razen maltnih fug med kamnitimi gradniki, ni viden, prav tako morajo biti vidni deli drenažnih in drugih konstrukcijskih ureditev oblikovani s kamnom. Za dostop do podslapja je predvidena izključno uporaba obstoječe trase, vzpostavljene ob preteklih sanacijah.
Omilitveni ukrepi vključujejo tudi časovne in izvedbene omejitve zaradi varstva živalskih vrst. Odstranjevanje lesne vegetacije je omejeno na najmanjši potrebni obseg in obdobje med 1. avgustom in 28. februarjem, za ravnanje s posekanim lesom pa so določeni dodatni ukrepi zaradi varstva hroščev. Dela v vodnem prostoru so dopustna izključno med 1. februarjem in 31. oktobrom, ob nizkem vodostaju in ustreznih vremenskih razmerah, ob preprečitvi izcejanja betonskega mleka v vodotok in okoliška tla. Zahtevani so še preprečevanje vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih rastlin, sanacija poškodovanih površin z avtohtono vegetacijo, ustrezno ravnanje z odpadki ter ukrepi za preprečevanje onesnaženja, prekomernega hrupa in prašenja. Investitor oziroma izvajalec mora pristojno območno enoto Zavoda o začetku del obvestiti osem dni vnaprej.
Izvajanje posegov na terenu spremlja upravljavec narodnega parka, Javni zavod Triglavski narodni park, s katerim smo v stiku in od njega prejemamo informacije o poteku del.
V povezavi z gradnjo dostopne poti do izvirov Tolminke na odseku »Železje« je ZRSVN 1. junija 2026 prejel odredbo poveljnika občinskega štaba civilne zaščite Občine Tolmin z dne 22. maja 2026 o izvedbi nujnih ukrepov za preprečitev porušitve pregrade. Po razpoložljivih informacijah dela še niso zaključena, odredba pa še ni bila preklicana. Zavod zato še ni izdelal naknadne strokovne ocene vplivov izvedenih nujnih del in izrednih ukrepov na biotsko raznovrstnost in naravne vrednote, ki jo predvideva tretji odstavek 10. člena Zakona o ohranjanju narave v 60 dneh od prenehanja okoliščin, zaradi katerih so bili ukrepi potrebni. Negativno mnenje o načrtovani novi dostopni cesti tako ostaja jasno izraženo strokovno stališče, celovita ocena dejansko izvedenih posegov pa še ni podana. Glede morebitne prijave pristojni inšpekciji v tej fazi dokončnega odgovora ne moremo podati.
Pri oceni vpliva obnove pregrade je Zavod obravnaval predloženo projektno dokumentacijo ter upošteval naravovarstvene značilnosti območja. Določeni ukrepi vključujejo zahteve za ohranjanje naravnih procesov, habitatov in krajinskih lastnosti, vendar to samo po sebi ne pomeni potrditve skladnosti projekta z vsemi sodobnimi priporočili za sonaravno obnovo vodotokov. Glede uporabe armiranega betona je bilo Zavodu med predhodnimi usklajevanji in terenskimi ogledi s strani gradbene stroke predstavljeno, da je zaradi velikih sil v podslapju in nastalih poškodb takšna izvedba edina trajna rešitev. Zavod je zato poudaril ohranitev prvotnega videza pregrade in omejitev vplivov gradnje na naravo. Cilj je trajna sanacija, ki bi zmanjšala potrebo po ponavljajočih se posegih v občutljivo naravno okolje.
Za Zavod RS za varstvo narave, Mateja Kocjan
Vprašanja in odgovori Direkcije Republike Slovenije za vode (DRSV)
1. Kdo izvaja strokovni in terenski nadzor nad deli ter kako pogosto potekajo pregledi gradbišča?
Strokovni in terenski nadzor nad izvajanjem sanacijskih del opravlja strokovna služba Sektorja za vzdrževanje voda območja Soče Direkcije Republike Slovenije za vode (DRSV). Strokovni delavec izvaja redni tedenski nadzor nad potekom del.
2. Ali je bil za projekt izdelan načrt sanacije dostopnih poti po zaključku del?
Za izvedbo sanacije zaplavne pregrade je bilo treba zagotoviti dostop za težko gradbeno mehanizacijo, saj obstoječa gozdna pot takšnega dostopa ni omogočala. Zato sta bili predvideni ureditev obstoječe poti in izvedba nove začasne dostopne poti na dveh krajših odsekih.
Po zaključku sanacijskih del na pregradi in podslapju je predvidena ponovna vzpostavitev obstoječe mulatjere, pri čemer je na posameznih mestih predvidena njena razširitev. Ureditve bodo izvedene skladno z dogovori z Zavodom Republike Slovenije za varstvo narave (ZRSVN) in Javnim zavodom Triglavski narodni park (TNP).
Predvideni rok za dokončanje vseh del je konec novembra 2026.
3. Kolikšne količine sedimenta oziroma materiala bodo odstranjene iz območja zaplavne pregrade?
V okviru sanacijskih del odstranjevanje naplavin iz zaplavnega prostora za pregrado ni predvideno. Ustrezen material je bil uporabljen pri sanaciji same pregrade in podslapja.
4. Kam se odpelje odstranjeni material in kako se določi njegova končna lokacija ali morebitna uporaba na drugih delih?
Ker odvoz naplavin iz zaplavnega prostora za pregrado ni predviden, tudi njihova končna lokacija za odlaganje ali nadaljnjo uporabo ni določena. Ustrezen material je bil uporabljen pri sanaciji pregrade in podslapja.
5. Zakaj se ta material ne uporabi za lokalne potrebe, denimo pri urejanju vodotokov, cest ali drugih javnih površin? Ste poskušali pri zakonodajalcu doseči ali predlagati kakšne spremembe?
Pregrada pri izvirih Tolminke prvotno ni bila zasnovana kot objekt, iz katerega bi se naplavine redno odstranjevale.
Čeprav so bile za izvedbo sanacijskih del urejene dostopne poti, bi bil odvoz naplavin zaradi značilnosti terena in omejitev dostopa zahteven. Na prvem, približno 3,5 kilometra dolgem odseku bi bil prevoz mogoč le z manjšim gradbenim vozilom, nato pa bi bilo treba material pretovoriti na manjše tovornjake za nadaljnji prevoz. Pretovarjanje bi bilo treba organizirati na območju Triglavskega narodnega parka.
Ustrezen material je bil uporabljen pri sanaciji pregrade in podslapja. Na Tolminki so pred izlivom v Sočo urejene tudi lovilne jame za odvzem proda, v katerih se zadrži večina proda in ki se redno praznijo.
Odvzem naplavin iz vodotokov je zakonsko urejen in se lahko izvaja v okviru gospodarske javne službe urejanja voda oziroma na podlagi ustrezne koncesije.
Zakonodaja na področju upravljanja voda je v pristojnosti Direktorata za vode. DRSV trenutno ne načrtuje priprave predlogov sprememb zakonodaje na področju odvzema naplavin iz vodotokov.
6. Ali so bile pri načrtovanju obravnavane alternative, ki bi zahtevale manjši poseg v prostor?
Sanacija zaplavne pregrade je bila potrebna zaradi obsežnih poškodb obstoječega objekta, ki je bil zgrajen leta 1966 in nazadnje saniran v letih 1999 in 2000. Ugotovljene so bile poškodbe podslapja, obrežnih zavarovanj, pragov in prelivne krone ter bočna erozija in pronicanje vode skozi konstrukcijo.
Sanacijski ukrepi vključujejo izvedbo novega podslapja in desnobrežnega zavarovanja, obnovo obeh pragov ter obnovo preliva in obeh kril na zaledni strani pregrade. Ureditve so načrtovane pretežno v obstoječih gabaritih, pri čemer so predvidene le manjše razširitve. Razpon pregrade in njeni višinski gabariti se ne spreminjajo.
Za izvedbo sanacije je bilo treba urediti tudi interventno dostopno pot. Rešitev je bila usklajena med Zavodom Republike Slovenije za varstvo narave (ZRSVN), Javnim zavodom Triglavski narodni park (TNP), Zavodom za gozdove Slovenije, Občino Tolmin in družbo Hidrotehnik, d. o. o.
7. Kako odgovarjate na očitke obiskovalcev, da je bila z gradnjo dostopne poti močno spremenjena zgodovinska trasa nekdanje mulatjere?
Trasa obstoječe mulatjere se ni spremenila, je pa bila v spodnjem delu delno razširjena zaradi zagotavljanja dostopa gradbene mehanizacije do zaplavne pregrade.
Po zaključku sanacijskih del je predvidena ponovna izgradnja porušenih zidov in njihovo podaljšanje zaradi preprečevanja osipanja materiala. Ponovno bo vzpostavljena tudi prehodnost mulatjere.
Za izvedbo nujne vzdrževalne poti je bila izdana odredba Občinskega štaba civilne zaščite Občine Tolmin.
8. Ali bo po zaključku sanacije izvedena krajinska sanacija območja in v kakšnem obsegu?
Po zaključku del na zaplavni pregradi je predvidena tudi ureditev območja začasnih dostopnih poti.
Novo izvedeni odseki dostopne poti bodo zaprti tako, da vožnja po njih ne bo več mogoča. Na obstoječi mulatjeri bo ponovno vzpostavljena prehodnost, primerljiva s stanjem pred začetkom del.
Sanacijski ukrepi bodo izvedeni po zaključku del na pregradi ter usklajeni s TNP in ZRSVN.
Odnosi z javnostmi DRSV
Vprašanja in odgovori predstavnikov Triglavskega narodnega parka (TNP)
1. Kakšna je bila vloga TNP pri usklajevanju in potrjevanju sanacije zaplavne pregrade pri izvirih Tolminke?
Javni zavod Triglavski narodni park (v nadaljevanju JZ TNP) kot upravljavec zavarovanega območja skladno s prostorsko in gradbeno zakonodajo ni nosilec urejanja prostora, ki bi samostojno izdajal soglasje ali potrjeval posamezne posege v prostor ali posege v naravo. V konkretnem primeru je v postopku izdaje dovoljenja za poseg v naravo (pristojnost upravne enote Tolmin), v katerem je bilo potrebno pripraviti mnenje v postopku presoje sprejemljivosti, sodeloval z Zavodom RS za varstvo narave s strokovnim mnenjem. V strokovnem mnenju se je opredelil do predlaganih nujnih obnovitvenih (varovalnih in stabilizacijskih) ukrepov na območju pregrade, ki jih je projektiral Hidrotehnik d.d., ter podal izhodišča in usmeritve.
Pred izdajo mnenja sta bila s strani investitorja in projektanta predstavljena stanje pregrade in načrtovana sanacija pregrade, opravljen je bil tudi skupni terenski ogled.
Ob tem je potrebno izpostaviti ločeno obravnavo ureditve dostopne poti (od planine Polog do lokacije pregrade). K načrtovani novi dostopni poti je JZ TNP izdal negativno mnenje. Zaradi ugotovljene poplavne ogroženosti ter potencialne sprostitve ogromnih količin grušča in proda v primeru porušitve poškodovane pregrade je Občinski štab civilne zaščite Občine Tolmin izdal odredbo o izvedbi nujnih ukrepov, ki je vključevala izvedbo intervencijske poti za dostop z gradbeno mehanizacijo do lokacije pregrade.
2. Ali je TNP pred začetkom del opravil terenski ogled območja in podal naravovarstvene pogoje?
Pred načrtovano sanacijo je bil opravljen skupni terenski ogled. JZ TNP kot je navedeno v odgovoru pri predhodni tč. ni samostojni nosilec urejanja prostora, zato nima pristojnosti izdaje naravovarstvenih pogojev. S strokovnim mnenjem so bile podane usmeritve za obnovitvene (varovalne in stabilizacijske) ukrepe na zaplavni pregradi, podslapjih s pragovoma in obrežnih zavarovanjih ter v vplivnem območju pregrade.
Glede načrtovane nove dostopne poti je bilo skladno z upoštevanjem varstvenih režimov izdano negativno mnenje.
3. Kako TNP nadzira izvajanje del in spoštovanje varstvenih zahtev med gradnjo?
V času izvajanja del se opravljajo terenski ogledi z namenom spremljanja stanja.
4. Kako ocenjujete poseg v nekdanjo mulatjero in novo dostopno traso do gradbišča?
Oba nova pododseka interventne dostopne poti, ki sta bila zgrajena na delih, na katerih prvotna dostopna pot (mulatjera) poteka v številnih serpentinah, sta bila s strani načrtovalca trasno in niveletno prilagojena odmiku od naravnih vrednot (reka Tolminka in dolina Tolminke) in območja naravnega spomenika (Tolminka – soteska, reka, korita), konfiguraciji terena, odmiku od balvanov in večjim skalnim blokom, čim manjšemu posegu v gozdno drevnino (varovalni gozd) na eni strani ter omogočanju dostopa s težjo gradbeno mehanizacijo (zagotovitev tehničnih elementov poti) na drugi strani.
Z vzpostavitvijo interventne dostopne poti je bila obstoječa (prvotna) dostopna pot, ki je bila na posameznih delih uničena in poškodovana že v času potresa in skalnih podorov z Osojnice (v letu 1998) in izvajanja obnovitvenih del na pregradi (v letih 1999 in 2000) ter v potresu leta 2004, dodatno poškodovana (nasutja na stičnih delih z novima odsekoma, odrinjen material na prvotni poti …), poleg razširitve vozišča na krajših pododsekih poti so bili izvedeni tudi skalni useki in višje vkopne brežine, ki jih bo potrebno sanirati oziroma stabilizirati z opornimi kamnitimi zložbami.
5. Ali je po zaključku del predvidena sanacija oziroma vrnitev dostopnih poti v stanje, primerljivo s stanjem pred posegom?
Skladno z odredbo Občinskega štaba civilne zaščite Občine Tolmin, ki je bila izdana na podlagi sestanka, skupnega terenskega ogleda in Analize posledic porušitve zaplavne pregrade pri izvirih Tolminke, in dogovori so predvideni sanacijski ukrepi na dostopni poti (utrditev zunanjih bankin, obnova obstoječih suhozidnih podpornih in opornih zložb, ureditev muld za odvodnje meteornih in zalednih voda …). Vsekakor mora biti po zaključku zagotovljena funkcionalna uporaba dostopne poti do planine pod Osojnico, z varovalnimi ukrepi pa preprečeni erozijski procesi v območju poti.
6. Katere ukrepe boste zahtevali, če se izkaže, da je bil vpliv na naravno okolje večji od predvidenega?
Izvajalec del mora po zaključku obnove zaplavne pregrade izvesti sanacijo zaradi izvedbe del poškodovanih površin in vzpostaviti sonaravno stanje, prav tako pa mora biti vzpostavljen sistem spremljanja. Vrsta in obseg morebitnih dodatnih ukrepov bosta odvisna od saniranega stanja po zaključenih delih.
Tajništvo
JAVNI ZAVOD TRIGLAVSKI NARODNI PARK
